Page 128 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Mostovi med formalnim in neformalnim glasbenim izobraževanjem, leto 15, zvezek 31 / Year 15, Issue 31, 2019
P. 128
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
koroških ljudskih izvajali tudi ta splet italijanskih pesmi14. Medtem ko je bila po našem
nastopu veèina starostnikov res najbolj ganjena zaradi izvajanja naših ljudskih pesmi, pa
je Marija Kraker dodala: »Najbolj všeè mi je bila pa tista Verdijeva arija.«15. Šele pozneje,
ko sem M. Kraker bolje spoznal, sem razumel, zakaj se ni poistovetila samo s koroškimi in
slovenskimi ljudskimi pesmimi. Odgovor je kot na dlani: Marija po rodu ni bila Korošica,
ampak Štajerka, zato je koroška pesem seveda ni tako pritegnila kot ostale stanovalce.
Poleg tega je odrašèala v drugem okolju, v Mariboru, in tam v mladosti pela v opernem
zboru. Tu gre spet za jasen vpliv okolja in »znane« glasbe (Sacks, 2009, 1), ki ji je bila
blizu e v mladosti (Veršnik, 2008a in 2016). To moè znane ali glasbe iz mladosti pa
odlièno ponazarja dokumentarni film Alive inside (2014), v katerem so stanovalcem
domov preko slušalk predvajali takšno glasbo – uèinek je bil, kot da bi ponovno o iveli.
Na podlagi opravljenih raziskav in z izvedbo projekta Poklonimo jim pesem, z izkušnjami
z aplikativno etnomuzikologijo, pa tudi vpogledom v relevantno literaturo sem e pred
zakljuèkom svoje disertacije (Veršnik, 2016) navedel nekaj predlogov za izboljšanje
glasbenega, kulturnega in dru benega ivljenja upokojencev na slovenskem Koroškem
ter starostnikov nasploh. Svojo pobudo sem, kot mi je pred leti svetoval Anthony Seeger16
poslal na JSKD RS in dve ministrstvi17, ki bi po mojem mnenju lahko kaj vplivali na to,
vendar je bil odgovor bolj vljudnosten kot karkoli drugega, medtem ko iz JSKD RS nisem
prejel nikakršnega odgovora.
Zato sem uvidel, da ne gre èakati na tiste ‘od zgoraj’, ampak narediti nekaj v lastni pobudi
in re iji. In ko sem èez nekaj èasa razmišljal, kakšno pesem in zgodbo naj ustvarim za
mednarodno tekmovanje Video S-factor, katerega namen je, da otroci s posebnimi
potrebami s pomoèjo mentorjev posnamejo kratek film, sem sklenil le-te povezati še z eno
ranljivejšo populacijo – s stanovalci DSO. Sprva sem elel vkljuèiti veèjo skupino, vendar
sem se zaradi besedila oz. zgodbe same odloèil, da vlogo starejših ljudi, od katerih se
lahko ogromno nauèimo, prevzame ena oseba. In takoj sem pomislil na Marijo Kraker, ki
je nekako izstopala. Z veseljem in veliko odgovornostjo je sprejela izziv in nastal je video
Bodi drugaèen (Veršnik, 2017), ki je kasneje zmagal na Video S-factor 2017 in v katerem
je Marija Kraker odigrala pomembno vlogo. Svoje navdušenje nad povabilom za
sodelovanje in obèutke pri snemanju filma je izrazila v oddaji Koroški dogodki (Kraker,
2017a) Koroške regionalne televizije (KOR TV). Samo nastajanje filma, odnose, ki so se
stkali pri ustvarjanju, torej glasbo kot proces, pa sem 15.7. 2019 predstavil na svetovni
etnomuzikološki konferenci ICTM v Bangkoku (Veršnik, 2019b).
Marija Kraker je bila vsestransko nadarjena tako na likovnem, literarnem kot na
glasbenem podroèju. V njihovem domu je redno igrala na star koncertni klavir v pritlièju,
v svoji sobi, obèasno pa tudi na terasi doma, pa na svoj sintetizator. Sodelovala je v
domskem pevskem zboru in v manjši vokalno-instrumentalni skupini, risala in slikala, se
14 Uvodna predstavitev Italije v dialogu dveh uèencev in ta splet italijanskih pesmi sta prikazana tudi v
oddaji Šola, da se ti zrola 2015/16: Tretja OŠ Slovenj Gradec, sklop I (TVD, 2015), in sicer enkrat na vaji
v šoli (50:09–59:23), drugiè pa na nastopu na Evropski vasi v Slovenj Gradcu (1:10:12–1:19:19). Poleg
tega je v oddaji prikazan tudi del našega nastopa v KDS Slovenj Gradec (1:28:08-1:31:54) in mnogo
drugih dejavnosti, ki se odvijajo na Tretji OŠ Slovenj Gradec.
15 La dona e mobile (G. Verdi)1.
16 Seeger, osebna komunikacija, 13.7. 2008.
17 Na Ministrstvo za delo, dru ino, socialne zadeve in enake mo nosti in na Ministrstvo za šolstvo, znanost in
šport oziroma natanèneje na Direktorat za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo.
126
koroških ljudskih izvajali tudi ta splet italijanskih pesmi14. Medtem ko je bila po našem
nastopu veèina starostnikov res najbolj ganjena zaradi izvajanja naših ljudskih pesmi, pa
je Marija Kraker dodala: »Najbolj všeè mi je bila pa tista Verdijeva arija.«15. Šele pozneje,
ko sem M. Kraker bolje spoznal, sem razumel, zakaj se ni poistovetila samo s koroškimi in
slovenskimi ljudskimi pesmimi. Odgovor je kot na dlani: Marija po rodu ni bila Korošica,
ampak Štajerka, zato je koroška pesem seveda ni tako pritegnila kot ostale stanovalce.
Poleg tega je odrašèala v drugem okolju, v Mariboru, in tam v mladosti pela v opernem
zboru. Tu gre spet za jasen vpliv okolja in »znane« glasbe (Sacks, 2009, 1), ki ji je bila
blizu e v mladosti (Veršnik, 2008a in 2016). To moè znane ali glasbe iz mladosti pa
odlièno ponazarja dokumentarni film Alive inside (2014), v katerem so stanovalcem
domov preko slušalk predvajali takšno glasbo – uèinek je bil, kot da bi ponovno o iveli.
Na podlagi opravljenih raziskav in z izvedbo projekta Poklonimo jim pesem, z izkušnjami
z aplikativno etnomuzikologijo, pa tudi vpogledom v relevantno literaturo sem e pred
zakljuèkom svoje disertacije (Veršnik, 2016) navedel nekaj predlogov za izboljšanje
glasbenega, kulturnega in dru benega ivljenja upokojencev na slovenskem Koroškem
ter starostnikov nasploh. Svojo pobudo sem, kot mi je pred leti svetoval Anthony Seeger16
poslal na JSKD RS in dve ministrstvi17, ki bi po mojem mnenju lahko kaj vplivali na to,
vendar je bil odgovor bolj vljudnosten kot karkoli drugega, medtem ko iz JSKD RS nisem
prejel nikakršnega odgovora.
Zato sem uvidel, da ne gre èakati na tiste ‘od zgoraj’, ampak narediti nekaj v lastni pobudi
in re iji. In ko sem èez nekaj èasa razmišljal, kakšno pesem in zgodbo naj ustvarim za
mednarodno tekmovanje Video S-factor, katerega namen je, da otroci s posebnimi
potrebami s pomoèjo mentorjev posnamejo kratek film, sem sklenil le-te povezati še z eno
ranljivejšo populacijo – s stanovalci DSO. Sprva sem elel vkljuèiti veèjo skupino, vendar
sem se zaradi besedila oz. zgodbe same odloèil, da vlogo starejših ljudi, od katerih se
lahko ogromno nauèimo, prevzame ena oseba. In takoj sem pomislil na Marijo Kraker, ki
je nekako izstopala. Z veseljem in veliko odgovornostjo je sprejela izziv in nastal je video
Bodi drugaèen (Veršnik, 2017), ki je kasneje zmagal na Video S-factor 2017 in v katerem
je Marija Kraker odigrala pomembno vlogo. Svoje navdušenje nad povabilom za
sodelovanje in obèutke pri snemanju filma je izrazila v oddaji Koroški dogodki (Kraker,
2017a) Koroške regionalne televizije (KOR TV). Samo nastajanje filma, odnose, ki so se
stkali pri ustvarjanju, torej glasbo kot proces, pa sem 15.7. 2019 predstavil na svetovni
etnomuzikološki konferenci ICTM v Bangkoku (Veršnik, 2019b).
Marija Kraker je bila vsestransko nadarjena tako na likovnem, literarnem kot na
glasbenem podroèju. V njihovem domu je redno igrala na star koncertni klavir v pritlièju,
v svoji sobi, obèasno pa tudi na terasi doma, pa na svoj sintetizator. Sodelovala je v
domskem pevskem zboru in v manjši vokalno-instrumentalni skupini, risala in slikala, se
14 Uvodna predstavitev Italije v dialogu dveh uèencev in ta splet italijanskih pesmi sta prikazana tudi v
oddaji Šola, da se ti zrola 2015/16: Tretja OŠ Slovenj Gradec, sklop I (TVD, 2015), in sicer enkrat na vaji
v šoli (50:09–59:23), drugiè pa na nastopu na Evropski vasi v Slovenj Gradcu (1:10:12–1:19:19). Poleg
tega je v oddaji prikazan tudi del našega nastopa v KDS Slovenj Gradec (1:28:08-1:31:54) in mnogo
drugih dejavnosti, ki se odvijajo na Tretji OŠ Slovenj Gradec.
15 La dona e mobile (G. Verdi)1.
16 Seeger, osebna komunikacija, 13.7. 2008.
17 Na Ministrstvo za delo, dru ino, socialne zadeve in enake mo nosti in na Ministrstvo za šolstvo, znanost in
šport oziroma natanèneje na Direktorat za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo.
126
