Page 127 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Mostovi med formalnim in neformalnim glasbenim izobraževanjem, leto 15, zvezek 31 / Year 15, Issue 31, 2019
P. 127
Vojko Veršnik, OD RAZISKAVE DO RABE GLASBE: PESEM KOT KOMUNIKACIJA...
Leta 2013 smo na Tretji OŠ Slovenj Gradec sodelovali v vseslovenskem projektu
Evropska vas10 in tisto leto predstavljali Latvijo.11 Našega nastopa se je udele il
veleposlanik Latvije, Bahtijors Hasans. Èez nekaj dni so me kontaktirali organizatorji
mednarodnega projekta Inclusion Cocktail (znotraj programa Evropske unije Mladi v
akciji, njegov glavni organizator pa je bil prav tako Latvijec, igimants fon Kreslinš.
Prosili so, da bi z uèenci (s posebnimi potrebami) Tretje OŠ Slovenj Gradec za udele ence
projekta iz 9-ih evropskih dr av uprizoril naš nastop v latvijšèini, kasneje pa zanje
pripravil še predavanje o inkluziji otrok s posebnimi potrebami ter o mojem šolskem delu
z njimi. Ker pa gre pri pojmu inkluzija po mojem mnenju za širši socialni vidik, in ne zgolj
za inkluzijo v šolstvu, sem jim v predavanju predstavil tudi projekt Poklonimo jim pesem.
Predstavitev le-tega v predavanju (Veršnik, 2013) pa je organizatorjem oèitno dala navdih
in nove ideje, saj so leto kasneje v nadgradnji Inclusion Cocktail, step II, izbrali tematiko
socialnega in medgeneracijskega vkljuèevanja starejših in projekt izvajali prav v
Koroškem domu starostnikov (KDS) Èrneèe in njegovi enoti Slovenj Gradec (MKC
Slovenj Gradec, 2014). Èe sklepamo iz informacij medijev o omenjenem mednarodnem
projektu: »Udele enci se bodo od usposabljanja poslovili s predstavitvijo projekta in tako
postali njegovi lastniki v svojih dr avah« (Fasfalt, 2014), oz. kot je bilo 30.10.2014
poudarjeno v TV-prispevku Poroèila ob petih: »Dodana vrednost je mednarodno
povezovanje« (Vornšek, 2014), potem je torej tudi projekt Poklonimo jim pesem z vlogo
osvešèanja presegel zgolj meje Koroške in Slovenije.
Sam sem seveda še naprej sodeloval in nastopal v DSO-jih s šolskim in z zunanjimi zbori
oz. skupinami, ki sem jih vodil. V interakciji otrok s posebnimi potrebami (s katerimi se
kot glasbeni pedagog poklicno ukvarjam od leta 2007) in starostniki – kot dvema
ranljivejšima skupinama – pa sem iskal še dodatno nadgradnjo. Na enem od naših dru enj
sem spoznal Marijo Kraker (1936–2018), takratno stanovalko Koroškega doma
starostnikov (KDS), enote Slovenj Gradec. Po našem nastopu je pristopila in mi rekla:
»Saj pravzaprav vsi zbori lepo pojejo, ampak ta pa je bil od vseh najbolj srèen in za
dušo.«.12 Z Marijo Kraker se prej nisva poznala oziroma imela kakršnih koli stikov, zato ta
izjava verjetno ni bila zgolj vljudnostna. To pa ni bilo edino, s èimer me je presenetila.
Glede na rezultate moje terenske raziskave in projekta Poklonimo jim pesem, so bile
osnova repertoarja nastopov v DSO-jih vedno slovenske in koroške ljudske pesmi.
Vendar smo se tisto šolsko leto spet pridru ili e omenjenemu projektu Evropska vas in
takrat predstavljali Italijo. V ta namen sem za svoje uèence izbral in priredil nekaj najbolj
znanih italijanskih skladb in pesmi, poleg tega pa za dva uèenca-povezovalca napisal
šaljivo predstavitveno besedilo o Italiji, tako da je iz vsega nastal neprekinjen 10-minutni
nastop. Usvajanje besedil je bilo za uèence seveda dolgotrajen proces, saj pred tem niso
imeli nikakršnega predznanja ali stika z italijanskim jezikom, vendar jih veèina še danes
zna in rada prepeva te pesmi.13 Tako smo v KDS Slovenj Gradec poleg slovenskih in
10 Namen projekta Evropska vas je bilo skozi lastno ustvarjanje uèencev spoznavati dr ave èlanice Evropske
unije, sprejemanje njenih kulturnih in dru benih raznolikosti, pa tudi lastne identitete.
11 Vsaka osnovna šola je v tem projektu predstavljala eno od dr av èlanic.
12 M. Kraker, osebna komunikacija, 18.6.2015.
13 Uèenci Posebnega programa vzgoje in izobra evanja (PPVI) lahko šolo obiskujejo do 26. leta starosti.
125
Leta 2013 smo na Tretji OŠ Slovenj Gradec sodelovali v vseslovenskem projektu
Evropska vas10 in tisto leto predstavljali Latvijo.11 Našega nastopa se je udele il
veleposlanik Latvije, Bahtijors Hasans. Èez nekaj dni so me kontaktirali organizatorji
mednarodnega projekta Inclusion Cocktail (znotraj programa Evropske unije Mladi v
akciji, njegov glavni organizator pa je bil prav tako Latvijec, igimants fon Kreslinš.
Prosili so, da bi z uèenci (s posebnimi potrebami) Tretje OŠ Slovenj Gradec za udele ence
projekta iz 9-ih evropskih dr av uprizoril naš nastop v latvijšèini, kasneje pa zanje
pripravil še predavanje o inkluziji otrok s posebnimi potrebami ter o mojem šolskem delu
z njimi. Ker pa gre pri pojmu inkluzija po mojem mnenju za širši socialni vidik, in ne zgolj
za inkluzijo v šolstvu, sem jim v predavanju predstavil tudi projekt Poklonimo jim pesem.
Predstavitev le-tega v predavanju (Veršnik, 2013) pa je organizatorjem oèitno dala navdih
in nove ideje, saj so leto kasneje v nadgradnji Inclusion Cocktail, step II, izbrali tematiko
socialnega in medgeneracijskega vkljuèevanja starejših in projekt izvajali prav v
Koroškem domu starostnikov (KDS) Èrneèe in njegovi enoti Slovenj Gradec (MKC
Slovenj Gradec, 2014). Èe sklepamo iz informacij medijev o omenjenem mednarodnem
projektu: »Udele enci se bodo od usposabljanja poslovili s predstavitvijo projekta in tako
postali njegovi lastniki v svojih dr avah« (Fasfalt, 2014), oz. kot je bilo 30.10.2014
poudarjeno v TV-prispevku Poroèila ob petih: »Dodana vrednost je mednarodno
povezovanje« (Vornšek, 2014), potem je torej tudi projekt Poklonimo jim pesem z vlogo
osvešèanja presegel zgolj meje Koroške in Slovenije.
Sam sem seveda še naprej sodeloval in nastopal v DSO-jih s šolskim in z zunanjimi zbori
oz. skupinami, ki sem jih vodil. V interakciji otrok s posebnimi potrebami (s katerimi se
kot glasbeni pedagog poklicno ukvarjam od leta 2007) in starostniki – kot dvema
ranljivejšima skupinama – pa sem iskal še dodatno nadgradnjo. Na enem od naših dru enj
sem spoznal Marijo Kraker (1936–2018), takratno stanovalko Koroškega doma
starostnikov (KDS), enote Slovenj Gradec. Po našem nastopu je pristopila in mi rekla:
»Saj pravzaprav vsi zbori lepo pojejo, ampak ta pa je bil od vseh najbolj srèen in za
dušo.«.12 Z Marijo Kraker se prej nisva poznala oziroma imela kakršnih koli stikov, zato ta
izjava verjetno ni bila zgolj vljudnostna. To pa ni bilo edino, s èimer me je presenetila.
Glede na rezultate moje terenske raziskave in projekta Poklonimo jim pesem, so bile
osnova repertoarja nastopov v DSO-jih vedno slovenske in koroške ljudske pesmi.
Vendar smo se tisto šolsko leto spet pridru ili e omenjenemu projektu Evropska vas in
takrat predstavljali Italijo. V ta namen sem za svoje uèence izbral in priredil nekaj najbolj
znanih italijanskih skladb in pesmi, poleg tega pa za dva uèenca-povezovalca napisal
šaljivo predstavitveno besedilo o Italiji, tako da je iz vsega nastal neprekinjen 10-minutni
nastop. Usvajanje besedil je bilo za uèence seveda dolgotrajen proces, saj pred tem niso
imeli nikakršnega predznanja ali stika z italijanskim jezikom, vendar jih veèina še danes
zna in rada prepeva te pesmi.13 Tako smo v KDS Slovenj Gradec poleg slovenskih in
10 Namen projekta Evropska vas je bilo skozi lastno ustvarjanje uèencev spoznavati dr ave èlanice Evropske
unije, sprejemanje njenih kulturnih in dru benih raznolikosti, pa tudi lastne identitete.
11 Vsaka osnovna šola je v tem projektu predstavljala eno od dr av èlanic.
12 M. Kraker, osebna komunikacija, 18.6.2015.
13 Uèenci Posebnega programa vzgoje in izobra evanja (PPVI) lahko šolo obiskujejo do 26. leta starosti.
125
