Page 125 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Mostovi med formalnim in neformalnim glasbenim izobraževanjem, leto 15, zvezek 31 / Year 15, Issue 31, 2019
P. 125
Vojko Veršnik, OD RAZISKAVE DO RABE GLASBE: PESEM KOT KOMUNIKACIJA...
metodam: etnografski metodi (vkljuèno s strategijo opazovanja z udele bo), primerjalni
metodi, metodi èasovne distance, metodi analize, empirièni metodi, biografski metodi,
deskriptivni metodi in metodi razlage. Osredotoèil sem se na bistvena kvalitativna
vprašanja: kdo, kaj, kako, kje, kdaj, zakaj, namenoma pa sem se izognil kvantitativnim
metodam in golim statistiènim podatkom (kako pogosto so upokojenci glasbeno aktivni,
koliko odstotkov jih posluša to ali ono zvrst glasbe, koliko jih globlje analitièno vrednoti
njeno estetiko ipd.).
Projekt Poklonimo jim pesem je bil definiran na podlagi spremljanja in dokumentiranja
vaj, nastopov, koncertov in drugih dejavnosti upokojencev; poglobljenih intervjujev,
formalnih in neformalnih pogovorov z njimi, vkljuèno s stanovalci v koroških DSO-jih;
ter s pomoèjo informacij vodij, socialnih delavcev, terapevtov in drugega osebja teh
domov v Sloveniji. Iz raziskave je bilo med drugim razvidno, da so v slovenskih DSO-jih,
predvsem v ruralnem okolju, kljub pestremu glasbenemu ivljenju stanovalci pogrešali in
najbolj cenili ljudsko glasbo, še posebej v povezavi s harmoniko in citrami, kar naj bi jih
spominjalo na njihove mladostne glasbene aktivnosti. Iz tega se mi je porodila ideja za
projekt, s katerim bi skozi izvajanje izbranega repertoarja – torej »glasb[e] iz njihove
mladosti« (Veršnik 2008a in 2016, str.103), skušali doseèi èim boljšo interakcijo
nastopajoèih in poslušalcev ter posledièno zmanjšati obèutek razliènosti in loèenosti,
hkrati pa z glasbo vplivati na lajšanje demence. Projekt smo s Pevsko skupino Alenèice, ki
sem jo vodil dobrih 10 let, izvajali v koroških DSO-jih in CUDV Èrna na Koroškem (tam s
prirejenim repertoarjem), podprl pa ga je tudi Javni sklad Republike Slovenije za kulturne
dejavnosti (JSKD RS).
Cilje projekta je mo no strniti v naslednje tri sklope: a) medgeneracijsko zdru evanje, b)
odprava stereotipov o ivljenju v DSO-jih in c) pokazati pevkam (in širši publiki) moè
ljudske pesmi (med drugim tudi pozitiven uèinek na zaviranje demence). K pomembnosti
slednjega cilja je prispevalo dejstvo, da je veèina Alenèic zaposlena v pedagoških
poklicih, nekatere med njimi pa so imele odklonilen odnos do (izvajanja) ljudskih pesmi.
Ob zavedanju, kako odloèilen vpliv lahko ima vzgojitelj, uèitelj, profesor ali kakršen koli
mentor na svoje slušatelje, je to izrednega pomena. Še posebej pomembno se mi je zdelo,
ker je v našem primeru ljudska glasba spro ila odziv nekaterih dementnih stanovalcev
domov, ki so bili po informacijah osebja sicer neodzivni in asocialni. Res, da nismo merili
dolgoroènih uèinkov, vendar so bili e trenutni odzivi dovolj zgovorni. Šlo je torej za
glasbo, s katero se posameznik identificira, ta pa ni enoznaèna, zato so predhodne
raziskave doloèenega okolja ali skupnosti izrednega pomena (Veršnik, 2008a in 2016).
Tako je bilo tudi v primeru tega projekta, kjer so bile interakcije sodelujoèih skupin
posledica skrbno izbranega repertoarja.
123
metodam: etnografski metodi (vkljuèno s strategijo opazovanja z udele bo), primerjalni
metodi, metodi èasovne distance, metodi analize, empirièni metodi, biografski metodi,
deskriptivni metodi in metodi razlage. Osredotoèil sem se na bistvena kvalitativna
vprašanja: kdo, kaj, kako, kje, kdaj, zakaj, namenoma pa sem se izognil kvantitativnim
metodam in golim statistiènim podatkom (kako pogosto so upokojenci glasbeno aktivni,
koliko odstotkov jih posluša to ali ono zvrst glasbe, koliko jih globlje analitièno vrednoti
njeno estetiko ipd.).
Projekt Poklonimo jim pesem je bil definiran na podlagi spremljanja in dokumentiranja
vaj, nastopov, koncertov in drugih dejavnosti upokojencev; poglobljenih intervjujev,
formalnih in neformalnih pogovorov z njimi, vkljuèno s stanovalci v koroških DSO-jih;
ter s pomoèjo informacij vodij, socialnih delavcev, terapevtov in drugega osebja teh
domov v Sloveniji. Iz raziskave je bilo med drugim razvidno, da so v slovenskih DSO-jih,
predvsem v ruralnem okolju, kljub pestremu glasbenemu ivljenju stanovalci pogrešali in
najbolj cenili ljudsko glasbo, še posebej v povezavi s harmoniko in citrami, kar naj bi jih
spominjalo na njihove mladostne glasbene aktivnosti. Iz tega se mi je porodila ideja za
projekt, s katerim bi skozi izvajanje izbranega repertoarja – torej »glasb[e] iz njihove
mladosti« (Veršnik 2008a in 2016, str.103), skušali doseèi èim boljšo interakcijo
nastopajoèih in poslušalcev ter posledièno zmanjšati obèutek razliènosti in loèenosti,
hkrati pa z glasbo vplivati na lajšanje demence. Projekt smo s Pevsko skupino Alenèice, ki
sem jo vodil dobrih 10 let, izvajali v koroških DSO-jih in CUDV Èrna na Koroškem (tam s
prirejenim repertoarjem), podprl pa ga je tudi Javni sklad Republike Slovenije za kulturne
dejavnosti (JSKD RS).
Cilje projekta je mo no strniti v naslednje tri sklope: a) medgeneracijsko zdru evanje, b)
odprava stereotipov o ivljenju v DSO-jih in c) pokazati pevkam (in širši publiki) moè
ljudske pesmi (med drugim tudi pozitiven uèinek na zaviranje demence). K pomembnosti
slednjega cilja je prispevalo dejstvo, da je veèina Alenèic zaposlena v pedagoških
poklicih, nekatere med njimi pa so imele odklonilen odnos do (izvajanja) ljudskih pesmi.
Ob zavedanju, kako odloèilen vpliv lahko ima vzgojitelj, uèitelj, profesor ali kakršen koli
mentor na svoje slušatelje, je to izrednega pomena. Še posebej pomembno se mi je zdelo,
ker je v našem primeru ljudska glasba spro ila odziv nekaterih dementnih stanovalcev
domov, ki so bili po informacijah osebja sicer neodzivni in asocialni. Res, da nismo merili
dolgoroènih uèinkov, vendar so bili e trenutni odzivi dovolj zgovorni. Šlo je torej za
glasbo, s katero se posameznik identificira, ta pa ni enoznaèna, zato so predhodne
raziskave doloèenega okolja ali skupnosti izrednega pomena (Veršnik, 2008a in 2016).
Tako je bilo tudi v primeru tega projekta, kjer so bile interakcije sodelujoèih skupin
posledica skrbno izbranega repertoarja.
123
