Page 40 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Mostovi med formalnim in neformalnim glasbenim izobraževanjem, leto 15, zvezek 31 / Year 15, Issue 31, 2019
P. 40
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
Uvod
Študijski program Predšolska vzgoja se na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem
(UP PEF) izvaja od leta 1998. V akademskem letu 2009/10 se je na triletni visokošolski
strokovni program Predšolska vzgoja (180 KT) vpisala prva generacija bolonjskih
študentov. Študij je postal široko dostopen kandidatom, ki so štiriletne srednje šole
zakljuèili z maturo, poklicno maturo oziroma zakljuènim izpitom. Pogoje za vpis imajo
tudi vsi tisti, ki so pred 1. junijem 1995 zakljuèili katerikoli štiriletni srednješolski
program.
»Cilj programa je izobraziti vzgojitelja, ki bo strokovno trden in odprt za otrokove potrebe
v sodobni dru bi in ki bo zmo en otroku pomagati ustvariti dobre socialne temelje za
kasnejši prehod v formalnejši uèni proces v šoli« (Predšolska vzgoja – Opis programa od
vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2016/17 dalje, b. d.). Predmetnik1 v posodobljenem
študijskem programu za akademsko leto 2016/17 vkljuèuje tri obvezne predmete s
podroèja glasbe: Glasbeni jezik (3 KT), Glasbene dejavnosti (3 KT) in Otrok in glasba (6
KT). Študentom sta na voljo tudi dva izbirna predmeta: Glasbeno poustvarjanje I (6 KT) in
Glasbene didaktiène igre (3 KT).
Diplomanti predšolske vzgoje so usposobljeni za delo vzgojitelja v vrtcu na deklarativni
ravni. Imajo znanje in informacije, kaj in kako pouèevati (Razdevšek - Puèko, 2003). V
èasu študija teoretièna znanja preizkušajo in preverjajo med praktiènim izobra evanjem.
V pedagoški praksi pa so, glede na spreminjajoèe se socialno-dru bene razmere,
pouèevalne situacije nepredvidljive in vnaprej manj doloèljive. Za tovrstne pedagoške
izzive se diplomanti v èasu študija ne usposobijo v celoti, saj je te ko vnaprej predvideti na
primer izpeljave integracije otrok s posebnimi potrebami, delo v skupinah razliènih otrok
ali delo z otroki v kulturno mešanih skupinah (Education System in Slovenia, 2003).
Pri vzgojiteljih prihajajo v ospredje potrebe po proceduralnih in strateških znanjih, s
katerimi lahko izbirajo, procesirajo in uporabljajo informacije glede na konkretne
pouèevalne situacije. Ta znanja, sposobnosti, spretnosti in naravnanost so zaobjeti v
kompetencah in uènih izidih, ki so doloèeni s študijskim programom. Uène izide za
izobra evanje uèiteljev so zaèrtali na evropski ravni v projektu meNet.2 So tudi
pomembno vodilo za posodabljanje predmetnikov in uènih naèrtov študijskih programov
za izobra evanje vzgojiteljev v vrtcih in razrednih uèiteljev v osnovni šoli, predvsem na
podroèjih glasbene umetnosti in didaktike glasbe.
Dokument meNet uèni izidi pri izobra evanju uèiteljev glasbe (2010) vsebuje standarde in
deskriptorje za tri podroèja: 1) glasbeno in pedagoško znanje, razumevanje in spretnosti;
1 Predmetnik Predšolska vzgoja. Pridobljeno s file:///C:/Users/Bogdana/Downloads/ Predsolska_
vzgoja_1.stopnja-od2016-17-popravki.pdf
2 Projekt meNet (Music Education Network) je potekal med letoma 2006 in 2009. Vkljuèenih je bilo 26
partnerskih institucij iz 11 evropskih dr av. Raziskave so potekale na šestih tematskih podroèjih: 1.
glasbeno izobra evanje v projektih Comenius 1 in Comenius 2, 2. glasbeno izobra evanje v šolskih
sistemih evropskih dr av, 3. izobra evanje uèiteljev glasbe v razliènih institucijah, 4. vse ivljenjsko
uèenje, 5. primeri iz prakse in njihov kontekst, 6. uèni izidi meNet pri izobra evanju uèiteljev glasbe
(Niermann, Hennessy, Vugt in Malmberg, 2008). Analiza študijskih programov za razredne uèitelje je
pokazala variabilne vstopne pogoje med dr avami, vkljuèenimi v raziskavo. Na Finskem je treba poleg
opravljene mature izkazati dodatna izobra evanja in usposobljenost. Sprejemni preizkusi se zahtevajo v
Nemèiji in na Èeškem. Na Mad arskem in v Sloveniji pa se glasbene dispozicije in glasbeno znanje
kandidatov ne preverjajo (Rotar Pance, 2008).
38
Uvod
Študijski program Predšolska vzgoja se na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem
(UP PEF) izvaja od leta 1998. V akademskem letu 2009/10 se je na triletni visokošolski
strokovni program Predšolska vzgoja (180 KT) vpisala prva generacija bolonjskih
študentov. Študij je postal široko dostopen kandidatom, ki so štiriletne srednje šole
zakljuèili z maturo, poklicno maturo oziroma zakljuènim izpitom. Pogoje za vpis imajo
tudi vsi tisti, ki so pred 1. junijem 1995 zakljuèili katerikoli štiriletni srednješolski
program.
»Cilj programa je izobraziti vzgojitelja, ki bo strokovno trden in odprt za otrokove potrebe
v sodobni dru bi in ki bo zmo en otroku pomagati ustvariti dobre socialne temelje za
kasnejši prehod v formalnejši uèni proces v šoli« (Predšolska vzgoja – Opis programa od
vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2016/17 dalje, b. d.). Predmetnik1 v posodobljenem
študijskem programu za akademsko leto 2016/17 vkljuèuje tri obvezne predmete s
podroèja glasbe: Glasbeni jezik (3 KT), Glasbene dejavnosti (3 KT) in Otrok in glasba (6
KT). Študentom sta na voljo tudi dva izbirna predmeta: Glasbeno poustvarjanje I (6 KT) in
Glasbene didaktiène igre (3 KT).
Diplomanti predšolske vzgoje so usposobljeni za delo vzgojitelja v vrtcu na deklarativni
ravni. Imajo znanje in informacije, kaj in kako pouèevati (Razdevšek - Puèko, 2003). V
èasu študija teoretièna znanja preizkušajo in preverjajo med praktiènim izobra evanjem.
V pedagoški praksi pa so, glede na spreminjajoèe se socialno-dru bene razmere,
pouèevalne situacije nepredvidljive in vnaprej manj doloèljive. Za tovrstne pedagoške
izzive se diplomanti v èasu študija ne usposobijo v celoti, saj je te ko vnaprej predvideti na
primer izpeljave integracije otrok s posebnimi potrebami, delo v skupinah razliènih otrok
ali delo z otroki v kulturno mešanih skupinah (Education System in Slovenia, 2003).
Pri vzgojiteljih prihajajo v ospredje potrebe po proceduralnih in strateških znanjih, s
katerimi lahko izbirajo, procesirajo in uporabljajo informacije glede na konkretne
pouèevalne situacije. Ta znanja, sposobnosti, spretnosti in naravnanost so zaobjeti v
kompetencah in uènih izidih, ki so doloèeni s študijskim programom. Uène izide za
izobra evanje uèiteljev so zaèrtali na evropski ravni v projektu meNet.2 So tudi
pomembno vodilo za posodabljanje predmetnikov in uènih naèrtov študijskih programov
za izobra evanje vzgojiteljev v vrtcih in razrednih uèiteljev v osnovni šoli, predvsem na
podroèjih glasbene umetnosti in didaktike glasbe.
Dokument meNet uèni izidi pri izobra evanju uèiteljev glasbe (2010) vsebuje standarde in
deskriptorje za tri podroèja: 1) glasbeno in pedagoško znanje, razumevanje in spretnosti;
1 Predmetnik Predšolska vzgoja. Pridobljeno s file:///C:/Users/Bogdana/Downloads/ Predsolska_
vzgoja_1.stopnja-od2016-17-popravki.pdf
2 Projekt meNet (Music Education Network) je potekal med letoma 2006 in 2009. Vkljuèenih je bilo 26
partnerskih institucij iz 11 evropskih dr av. Raziskave so potekale na šestih tematskih podroèjih: 1.
glasbeno izobra evanje v projektih Comenius 1 in Comenius 2, 2. glasbeno izobra evanje v šolskih
sistemih evropskih dr av, 3. izobra evanje uèiteljev glasbe v razliènih institucijah, 4. vse ivljenjsko
uèenje, 5. primeri iz prakse in njihov kontekst, 6. uèni izidi meNet pri izobra evanju uèiteljev glasbe
(Niermann, Hennessy, Vugt in Malmberg, 2008). Analiza študijskih programov za razredne uèitelje je
pokazala variabilne vstopne pogoje med dr avami, vkljuèenimi v raziskavo. Na Finskem je treba poleg
opravljene mature izkazati dodatna izobra evanja in usposobljenost. Sprejemni preizkusi se zahtevajo v
Nemèiji in na Èeškem. Na Mad arskem in v Sloveniji pa se glasbene dispozicije in glasbeno znanje
kandidatov ne preverjajo (Rotar Pance, 2008).
38
