Page 42 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Mostovi med formalnim in neformalnim glasbenim izobraževanjem, leto 15, zvezek 31 / Year 15, Issue 31, 2019
P. 42
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
informalne oblike izobra evanja, ki v praksi uèinkujejo vzajemno (Folkestard, 2006;
Lebler, 2008). Pri izobra evanju uèiteljev si prizadevamo, da je izkušenjska situacija
študenta podobna otrokovi, pri èemer so vsebine, ponazorila in tempo uèenja prilagojeni
izkušnjam odraslega. Predavatelj zaène izzive glasbenega opismenjevanja zaznavati ob
stiku s študenti, v konkretni glasbeni interakciji s študenti in glasbo. Pri tem si lahko
pomagamo z naèelom šestih korakov, ki so preizkušeni na primeru matematiènega
opismenjevanja odraslih (Groenestijn, 2011, 89) in jih v nadaljevanju apliciramo na
glasbeno podroèje:
1. vzpostavitev konkretne glasbene situacije s poudarkom na glasbenem izvajanju,
2. prepoznavanje te av,
3. naèrt reševanja izziva, iskanje rešitev v interakciji s študenti,
4. nadaljnje uèenje na podlagi izkušenj študentov in predhodnega znanja,
5. preverjanje rezultatov, ponovna vzpostavitev glasbene situacije s poudarkom na
glasbenem izvajanju,
6. refleksija procesa.
Naša raziskava je bila zasnovana v drugem koraku, ko smo pri ovrednotenju skupaj s
študenti prepoznavali njihove dose ke in izzive nadaljnjega glasbenega opismenjevanja
pri predmetu Glasbeni jezik.
Raziskava
Glede na orisana konteksta študija Predšolske vzgoje in potrebe po razvijanju glasbene
kompetentnosti študentov smo problemsko situacijo pedagoške raziskave zasnovali na
naslednjih ugotovitvah iz prakse. Na študij Predšolske vzgoje na UP PEF se vpisujejo
študenti, ki so zakljuèili štiriletne srednješolske programe razliènih smeri. S tem je
povezan izziv kontinuitete formalnega glasbenega izobra evanja študentov, saj veèina
srednješolskih programov ne vkljuèuje vsebin s podroèja glasbene umetnosti. Ob tem pa
ne smemo zanemariti dejstva, da si študenti glasbene zmo nosti lahko kontinuirano
razvijajo v drugih formalnih, neformalnih in informalnih oblikah glasbenega
izobra evanja, kot so glasbena šola, pevski zbori, inštrumentalni ansambli,
samoiniciativno glasbeno izobra evanje v virtualnem okolju in vrstniško glasbeno uèenje
(Lebler, 2008; Hanken, 2016).
Na splošno ugotavljamo, da imajo študenti v 1. letniku visokošolskega strokovnega
programa Predšolska vzgoja razliène glasbene izkušnje. Tako v praksi obstaja mo nost
veèje potrebe po individualizaciji dela s študenti glede na njihove glasbene izkušnje,
zanimanje za glasbo in motiviranost za študij. Prepoznavanje in upoštevanje individualnih
razlik med študenti omogoèa prilagajanje skupnega pouèevanja ter uèenja glede na
posebnosti, potrebe vsakega posameznika (Strmènik, 2001). Raziskava na vzorcu 790
slovenskih dijakov iz 22 srednjih šol je potrdila ustreznost notranje uène diferenciacije in
individualizacije pri upoštevanju razliènosti uèencev in zagotavljanja enakih mo nosti za
èim boljši razvoj (Kalin, Vogrinc in Valenèiè Zuljan, 2009). Zato je namen empiriène
raziskave ugotoviti, kje vse so se študenti glasbeno izobra evali in kako pogosto se sedaj
ukvarjajo z glasbo. Zanima nas tudi, kako študenti ocenjujejo svoje glasbene zmo nosti in
na katerih podroèjih glasbenega izobra evanja ocenjujejo potrebo po veèji pomoèi. Še
40
informalne oblike izobra evanja, ki v praksi uèinkujejo vzajemno (Folkestard, 2006;
Lebler, 2008). Pri izobra evanju uèiteljev si prizadevamo, da je izkušenjska situacija
študenta podobna otrokovi, pri èemer so vsebine, ponazorila in tempo uèenja prilagojeni
izkušnjam odraslega. Predavatelj zaène izzive glasbenega opismenjevanja zaznavati ob
stiku s študenti, v konkretni glasbeni interakciji s študenti in glasbo. Pri tem si lahko
pomagamo z naèelom šestih korakov, ki so preizkušeni na primeru matematiènega
opismenjevanja odraslih (Groenestijn, 2011, 89) in jih v nadaljevanju apliciramo na
glasbeno podroèje:
1. vzpostavitev konkretne glasbene situacije s poudarkom na glasbenem izvajanju,
2. prepoznavanje te av,
3. naèrt reševanja izziva, iskanje rešitev v interakciji s študenti,
4. nadaljnje uèenje na podlagi izkušenj študentov in predhodnega znanja,
5. preverjanje rezultatov, ponovna vzpostavitev glasbene situacije s poudarkom na
glasbenem izvajanju,
6. refleksija procesa.
Naša raziskava je bila zasnovana v drugem koraku, ko smo pri ovrednotenju skupaj s
študenti prepoznavali njihove dose ke in izzive nadaljnjega glasbenega opismenjevanja
pri predmetu Glasbeni jezik.
Raziskava
Glede na orisana konteksta študija Predšolske vzgoje in potrebe po razvijanju glasbene
kompetentnosti študentov smo problemsko situacijo pedagoške raziskave zasnovali na
naslednjih ugotovitvah iz prakse. Na študij Predšolske vzgoje na UP PEF se vpisujejo
študenti, ki so zakljuèili štiriletne srednješolske programe razliènih smeri. S tem je
povezan izziv kontinuitete formalnega glasbenega izobra evanja študentov, saj veèina
srednješolskih programov ne vkljuèuje vsebin s podroèja glasbene umetnosti. Ob tem pa
ne smemo zanemariti dejstva, da si študenti glasbene zmo nosti lahko kontinuirano
razvijajo v drugih formalnih, neformalnih in informalnih oblikah glasbenega
izobra evanja, kot so glasbena šola, pevski zbori, inštrumentalni ansambli,
samoiniciativno glasbeno izobra evanje v virtualnem okolju in vrstniško glasbeno uèenje
(Lebler, 2008; Hanken, 2016).
Na splošno ugotavljamo, da imajo študenti v 1. letniku visokošolskega strokovnega
programa Predšolska vzgoja razliène glasbene izkušnje. Tako v praksi obstaja mo nost
veèje potrebe po individualizaciji dela s študenti glede na njihove glasbene izkušnje,
zanimanje za glasbo in motiviranost za študij. Prepoznavanje in upoštevanje individualnih
razlik med študenti omogoèa prilagajanje skupnega pouèevanja ter uèenja glede na
posebnosti, potrebe vsakega posameznika (Strmènik, 2001). Raziskava na vzorcu 790
slovenskih dijakov iz 22 srednjih šol je potrdila ustreznost notranje uène diferenciacije in
individualizacije pri upoštevanju razliènosti uèencev in zagotavljanja enakih mo nosti za
èim boljši razvoj (Kalin, Vogrinc in Valenèiè Zuljan, 2009). Zato je namen empiriène
raziskave ugotoviti, kje vse so se študenti glasbeno izobra evali in kako pogosto se sedaj
ukvarjajo z glasbo. Zanima nas tudi, kako študenti ocenjujejo svoje glasbene zmo nosti in
na katerih podroèjih glasbenega izobra evanja ocenjujejo potrebo po veèji pomoèi. Še
40
