Page 41 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Mostovi med formalnim in neformalnim glasbenim izobraževanjem, leto 15, zvezek 31 / Year 15, Issue 31, 2019
P. 41
dana Borota, Tina Štemberger, GLASBENE ZMO NOSTI IN POTREBE PO IZOBRA EVANJU...
2) splošno pedagoško znanje, razumevanje in vešèine; 3) generièno znanje, razumevanje
in vešèine. V opisnikih, ki se neposredno dotikajo glasbenih zmo nosti uèiteljev, je
navedeno, da so uèitelji glasbe sposobni glasbeno komunicirati skozi zanesljivo in
preprièljivo izvajanje, lahko komponirajo in prirejajo glasbo za uèence, pri èemer
zavestno upoštevajo stilne in tehniène zahteve (prav tam). Te zmo nosti so neloèljivo
povezane s pismenostjo uèitelja na raznovrstnih podroèjih, pa tudi s procesi glasbenega
opismenjevanja skozi formalno, neformalno in informalno izobra evanje. Raziskava o
uènih izidih študentov 3. letnikov predšolske vzgoje v Sloveniji in na Hrvaškem je
pokazala, da študenti pridobljeno znanje in usposobljenost na glasbenem podroèju
ocenjujejo kot zelo dobro. Zelo zadovoljni so z izobrazbo, ki jo pridobijo na fakultetah
(Blaškoviæ, 2016).
Pismenost je zmo nost vzpostavljanja komunikacije v doloèenem simbolnem sistemu.
Omogoèa nam dostopati do podroèij védenja, kot so jezikovno, matematièno, glasbeno,
likovno, tehnièno, informacijsko, pa tudi socialno in èustveno (Gardner, 1995).
Obravnavanje pismenosti je tesno povezano s procesi opismenjevanja. Slednje ima
poseben pomen v vzgoji in izobra evanju. Opismenjevanje na èim veè razliènih podroèjih
je ena od osrednjih vzgojno-izobra evalnih nalog vrtcev in šol. Gardner pravi, da se
demokratiènost šolskih sistemov prepoznava po številu jezikov, v katerih se imajo
udele enci izobra evanja mo nost opismeniti (prav tam).
Opismenjujejo lahko tisti, ki so pismeni (Levison, 1990; Gordon, 1997). Zato se izzivi
opismenjevanja otrok v vrtcih in šolah povezujejo z uèinkovitostjo opismenjevanja
študentov in njihovimi uènimi izidi. V prispevku se osredotoèamo na glasbeno pismenost
študentov, bodoèih vzgojiteljev. Strnjeno predstavimo posebnosti glasbene pismenosti in
procesov glasbenega opismenjevanja, ki so obenem predmet naše raziskave.
Glasbena pismenost je pogosto razumljena kot sposobnost pretvorbe pisne podobe glasbe
v zvoèno in obratno. Raziskovalci se takemu ozkemu pogledu na glasbeno pismenost
izogibajo (Mills in McPherson, 2006), saj obstajajo kulturna okolja, pa tudi zvrsti glasbe,
kot sta jazz in ljudska glasba, v katerih ustvarjanje in izvajanje glasbe poteka samo v ivo.
Zato se pridru ujemo tistim, ki glasbeno pismenost opredeljujejo kot skupek sposobnosti,
spretnosti in znanj, ki nam omogoèajo, da glasbo poslušamo, do ivljamo, vrednotimo,
izvajamo in ustvarjamo (Borota, Kavèiè Divjak, 2015).
Odrasli se glasbeno opismenjujemo na enak naèin kot otroci, skozi faze poslušanja,
izvajanja, branja in pisanja (Gordon, 1997). Èe elimo glasbo tudi brati in pisati, si
moramo, ne glede na to, kdaj z opismenjevanjem zaènemo, najprej razviti glasbene
predopismenjevalne zmo nosti3 in spretnosti4 (Sloboda, 2001, Borota in Kovaèiè Divjak,
2015). Le-te si razvijamo z aktivnim odnosom do glasbe, še posebej s poslušanjem in
izvajanjem glasbe. V teh procesih se uèinkovito dopolnjujejo formalne, neformalne in
3 Glasbene predopismenjevalne zmo nosti so: slušno zavedanje, razlikovanje zvoènih/glasbenih vzorcev,
zmo nost usklajevanja glasbenega izvajanja z drugimi ter vzpostavljanje povezav med zvoèno in pisno
podobo glasbe (Sloboda, 2001).
4 Spretnosti nam omogoèajo, da izrazimo glasbene sposobnosti. Spretnosti razvijamo na ravneh pevskih
spretnosti, spretnosti igranja na glasbila in spretnosti enakomernega izvajanja v izbranem tempu.
Spretnosti urimo skozi daljše èasovno obdobje. Pri tem ima pomembno vlogo glasbeni spomin, ki si ga
širimo, poglabljamo in utrjujemo celo ivljenje (Gordon, 1997, Sloboda, 2001, Borota in Kovaèiè Divjak,
2015).
39
2) splošno pedagoško znanje, razumevanje in vešèine; 3) generièno znanje, razumevanje
in vešèine. V opisnikih, ki se neposredno dotikajo glasbenih zmo nosti uèiteljev, je
navedeno, da so uèitelji glasbe sposobni glasbeno komunicirati skozi zanesljivo in
preprièljivo izvajanje, lahko komponirajo in prirejajo glasbo za uèence, pri èemer
zavestno upoštevajo stilne in tehniène zahteve (prav tam). Te zmo nosti so neloèljivo
povezane s pismenostjo uèitelja na raznovrstnih podroèjih, pa tudi s procesi glasbenega
opismenjevanja skozi formalno, neformalno in informalno izobra evanje. Raziskava o
uènih izidih študentov 3. letnikov predšolske vzgoje v Sloveniji in na Hrvaškem je
pokazala, da študenti pridobljeno znanje in usposobljenost na glasbenem podroèju
ocenjujejo kot zelo dobro. Zelo zadovoljni so z izobrazbo, ki jo pridobijo na fakultetah
(Blaškoviæ, 2016).
Pismenost je zmo nost vzpostavljanja komunikacije v doloèenem simbolnem sistemu.
Omogoèa nam dostopati do podroèij védenja, kot so jezikovno, matematièno, glasbeno,
likovno, tehnièno, informacijsko, pa tudi socialno in èustveno (Gardner, 1995).
Obravnavanje pismenosti je tesno povezano s procesi opismenjevanja. Slednje ima
poseben pomen v vzgoji in izobra evanju. Opismenjevanje na èim veè razliènih podroèjih
je ena od osrednjih vzgojno-izobra evalnih nalog vrtcev in šol. Gardner pravi, da se
demokratiènost šolskih sistemov prepoznava po številu jezikov, v katerih se imajo
udele enci izobra evanja mo nost opismeniti (prav tam).
Opismenjujejo lahko tisti, ki so pismeni (Levison, 1990; Gordon, 1997). Zato se izzivi
opismenjevanja otrok v vrtcih in šolah povezujejo z uèinkovitostjo opismenjevanja
študentov in njihovimi uènimi izidi. V prispevku se osredotoèamo na glasbeno pismenost
študentov, bodoèih vzgojiteljev. Strnjeno predstavimo posebnosti glasbene pismenosti in
procesov glasbenega opismenjevanja, ki so obenem predmet naše raziskave.
Glasbena pismenost je pogosto razumljena kot sposobnost pretvorbe pisne podobe glasbe
v zvoèno in obratno. Raziskovalci se takemu ozkemu pogledu na glasbeno pismenost
izogibajo (Mills in McPherson, 2006), saj obstajajo kulturna okolja, pa tudi zvrsti glasbe,
kot sta jazz in ljudska glasba, v katerih ustvarjanje in izvajanje glasbe poteka samo v ivo.
Zato se pridru ujemo tistim, ki glasbeno pismenost opredeljujejo kot skupek sposobnosti,
spretnosti in znanj, ki nam omogoèajo, da glasbo poslušamo, do ivljamo, vrednotimo,
izvajamo in ustvarjamo (Borota, Kavèiè Divjak, 2015).
Odrasli se glasbeno opismenjujemo na enak naèin kot otroci, skozi faze poslušanja,
izvajanja, branja in pisanja (Gordon, 1997). Èe elimo glasbo tudi brati in pisati, si
moramo, ne glede na to, kdaj z opismenjevanjem zaènemo, najprej razviti glasbene
predopismenjevalne zmo nosti3 in spretnosti4 (Sloboda, 2001, Borota in Kovaèiè Divjak,
2015). Le-te si razvijamo z aktivnim odnosom do glasbe, še posebej s poslušanjem in
izvajanjem glasbe. V teh procesih se uèinkovito dopolnjujejo formalne, neformalne in
3 Glasbene predopismenjevalne zmo nosti so: slušno zavedanje, razlikovanje zvoènih/glasbenih vzorcev,
zmo nost usklajevanja glasbenega izvajanja z drugimi ter vzpostavljanje povezav med zvoèno in pisno
podobo glasbe (Sloboda, 2001).
4 Spretnosti nam omogoèajo, da izrazimo glasbene sposobnosti. Spretnosti razvijamo na ravneh pevskih
spretnosti, spretnosti igranja na glasbila in spretnosti enakomernega izvajanja v izbranem tempu.
Spretnosti urimo skozi daljše èasovno obdobje. Pri tem ima pomembno vlogo glasbeni spomin, ki si ga
širimo, poglabljamo in utrjujemo celo ivljenje (Gordon, 1997, Sloboda, 2001, Borota in Kovaèiè Divjak,
2015).
39
