Page 44 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Mostovi med formalnim in neformalnim glasbenim izobraževanjem, leto 15, zvezek 31 / Year 15, Issue 31, 2019
P. 44
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
pripomogla enotna, enopomenska in natanèna navodila za izpolnjevanje ter nevodeno
zbiranje podatkov.
Proces obdelave podatkov
Z namenom ugotavljanja, kako so se študentje doslej glasbeno izobra evali ter kako
pogosto se sedaj ukvarjajo z glasbo, smo uporabili osnovno deskriptivno statistiko. To
smo uporabili tudi za preverjanje ocene glasbenih zmo nosti ter ocene potreb po pomoèi
na razliènih glasbenih podroèjih. Za ugotavljanje razlik v oceni posameznih glasbenih
zmo nosti ter podroèij potreb glasbenega izobra evanja glede na zakljuèeno
srednješolsko izobra evanje smo po predhodnem preverjanju normalnosti porazdelitve
(Kolmogorov-Smirnov preizkus) ter homogenosti varianc (Levenov preizkus) uporabili
preizkus analize variance. Za preverjanje razlik v oceni posameznih glasbenih zmo nosti
ter podroèij potreb glasbenega izobra evanja glede na vkljuèenost v formalno glasbeno
izobra evanje pa smo uporabili t-preizkus za neodvisne vzorce. V primerih, ko
predpostavka o homogenosti varianc ni bila upravièena, smo uvedli Welchovo
aproksimativno metodo t-preizkusa.
Rezultati
V nadaljevanju najprej predstavljamo, kje vse so se študentje glasbeno izobra evali ter
kako pogosto se sedaj ukvarjajo z glasbo. Nato prika emo, kako so študentje ocenili
posamezne glasbene zmo nosti, zatem pa še oceno potrebe po pomoèi na razliènih
podroèjih glasbenega izobra evanja. Sledijo rezultati, ki se nanašajo na razlike v teh dveh
sklopih glede na zakljuèeno srednjo šolo.
Glasbeno izobra evanje
Preglednica 1: Glasbeno izobra evanje študentov
Glasbeno izobra evanje Da Ne Skupaj
19 (15,6 %) 103 (84,4 %) 122 (100,0 %)
Zakljuèena ni ja glasbena šola. 17 (13,9 %)
9 (7,4 %) 105 (86,1 %) 122 (100,0 %)
Zakljuèenih nekaj (vsaj trije) razredov 41 (33,6 %)
ni je glasbene šole. 9 (7,6 %) 112 (92,6 %) 121 (100,0 %)
6 (4,9 %) 81 (66,4 %) 122 (100,0 %)
Obiskovanje glasbenih inštrukcij. 110 (92,4 %) 119 (100,0 %)
11 (9,1 %)
Veèletno petje v pevskem zboru. 116 (95,1 %) 122 (100,0 %)
Veèletno sodelovanje v glasbeni skupini. 110 (90,9 %) 121 (100,0 %)
Veèletno glasbeno samoizobra evanje
(teèaji na internetu).
ivljenje v glasbeno bogatem
dru inskem okolju (starši/sorojenci so
glasbeniki).
Pri vsaki od navedenih oblik glasbenega izobra evanja (preglednica 1) lahko razberemo,
da se veèina vprašanih študentov ni udele ila tovrstnega izobra evanja. Tako so nizki
dele i študentov, ki so zakljuèili ni jo glasbeno šolo (15,6 %), ter tistih, ki so zakljuèili
42
pripomogla enotna, enopomenska in natanèna navodila za izpolnjevanje ter nevodeno
zbiranje podatkov.
Proces obdelave podatkov
Z namenom ugotavljanja, kako so se študentje doslej glasbeno izobra evali ter kako
pogosto se sedaj ukvarjajo z glasbo, smo uporabili osnovno deskriptivno statistiko. To
smo uporabili tudi za preverjanje ocene glasbenih zmo nosti ter ocene potreb po pomoèi
na razliènih glasbenih podroèjih. Za ugotavljanje razlik v oceni posameznih glasbenih
zmo nosti ter podroèij potreb glasbenega izobra evanja glede na zakljuèeno
srednješolsko izobra evanje smo po predhodnem preverjanju normalnosti porazdelitve
(Kolmogorov-Smirnov preizkus) ter homogenosti varianc (Levenov preizkus) uporabili
preizkus analize variance. Za preverjanje razlik v oceni posameznih glasbenih zmo nosti
ter podroèij potreb glasbenega izobra evanja glede na vkljuèenost v formalno glasbeno
izobra evanje pa smo uporabili t-preizkus za neodvisne vzorce. V primerih, ko
predpostavka o homogenosti varianc ni bila upravièena, smo uvedli Welchovo
aproksimativno metodo t-preizkusa.
Rezultati
V nadaljevanju najprej predstavljamo, kje vse so se študentje glasbeno izobra evali ter
kako pogosto se sedaj ukvarjajo z glasbo. Nato prika emo, kako so študentje ocenili
posamezne glasbene zmo nosti, zatem pa še oceno potrebe po pomoèi na razliènih
podroèjih glasbenega izobra evanja. Sledijo rezultati, ki se nanašajo na razlike v teh dveh
sklopih glede na zakljuèeno srednjo šolo.
Glasbeno izobra evanje
Preglednica 1: Glasbeno izobra evanje študentov
Glasbeno izobra evanje Da Ne Skupaj
19 (15,6 %) 103 (84,4 %) 122 (100,0 %)
Zakljuèena ni ja glasbena šola. 17 (13,9 %)
9 (7,4 %) 105 (86,1 %) 122 (100,0 %)
Zakljuèenih nekaj (vsaj trije) razredov 41 (33,6 %)
ni je glasbene šole. 9 (7,6 %) 112 (92,6 %) 121 (100,0 %)
6 (4,9 %) 81 (66,4 %) 122 (100,0 %)
Obiskovanje glasbenih inštrukcij. 110 (92,4 %) 119 (100,0 %)
11 (9,1 %)
Veèletno petje v pevskem zboru. 116 (95,1 %) 122 (100,0 %)
Veèletno sodelovanje v glasbeni skupini. 110 (90,9 %) 121 (100,0 %)
Veèletno glasbeno samoizobra evanje
(teèaji na internetu).
ivljenje v glasbeno bogatem
dru inskem okolju (starši/sorojenci so
glasbeniki).
Pri vsaki od navedenih oblik glasbenega izobra evanja (preglednica 1) lahko razberemo,
da se veèina vprašanih študentov ni udele ila tovrstnega izobra evanja. Tako so nizki
dele i študentov, ki so zakljuèili ni jo glasbeno šolo (15,6 %), ter tistih, ki so zakljuèili
42
