Page 43 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Mostovi med formalnim in neformalnim glasbenim izobraževanjem, leto 15, zvezek 31 / Year 15, Issue 31, 2019
P. 43
dana Borota, Tina Štemberger, GLASBENE ZMO NOSTI IN POTREBE PO IZOBRA EVANJU...
posebej nas zanimajo razlike v ocenah glasbenih zmo nosti glede na dokonèano srednjo
šolo in formalno glasbeno izobra evanje pred študijem.
Metodologija
Metoda
V raziskavi je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda
empiriènega pedagoškega raziskovanja.
Vzorec
V raziskavo je bilo vkljuèenih 122 študentov 1. letnika študijskega programa Predšolska
vzgoja na UP PEF. Vzorec je bil izbran namensko in nesluèajnostno, saj smo k
sodelovanju povabili tiste redne študente, ki so v študijskem letu 2016/17 obiskovali
predmet Glasbeni jezik. Najveè vprašanih študentov je srednješolsko izobra evanje
zakljuèilo na srednji vzgojiteljski šoli (67,8 %), sledijo študentje, ki so zakljuèili druge
4-letne strokovne šole (17,4 %), razmeroma malo je študentov, ki so srednješolsko
izobra evanje zakljuèili na programu splošne gimnazije (9,9 %), ter študentov, ki so
zakljuèili druge programe (5,0 %). 43,4 % anketirancev poroèa, da niso bili vkljuèeni v
nobeno formalno glasbeno izobra evanje, 56,6 % pa jih je bilo vkljuèenih v formalno
glasbeno izobra evanje.
Proces zbiranja podatkov
Za namen raziskave smo oblikovali vprašalnik, ki je bil namenjen širši raziskavi, v tem
prispevku pa se osredotoèamo na rezultate, ki smo jih dobili iz dveh vsebinskih sklopov,
in sicer: (1) ocena lastnih glasbenih zmo nosti ter (2) potreba po pomoèi na razliènih
podroèjih glasbenega izobra evanja. Prvi sklop je sestavljalo 8 trditev o glasbenih
zmo nostih, ki so jih anketiranci ocenjevali na petstopenjski ocenjevalni lestvici (pri
èemer je ocena 5 pomenila odlièno, ocena 1 pa manj uspešno). Drugi sklop je vseboval 12
trditev, ki so se nanašale na potrebe po pomoèi na posameznih podroèjih glasbenega
izobra evanja. Svoje potrebe so anketiranci prav tako ocenjevali na petstopenjski
ocenjevalni lestvici, in sicer je ocena 5 pomenila, da potrebujejo zelo veliko pomoèi,
ocena 1 pa, da pomoèi ne potrebujejo. Poleg dveh navedenih vsebinskih sklopov smo iz
vprašalnika èrpali tudi nekatere podatke o zakljuèeni srednji šoli, vkljuèenosti v formalno
glasbeno izobra evanje, vkljuèenosti v razliène oblike glasbenega izobra evanja ter o
tem, kako pogosto se sedaj ukvarjajo z glasbo.
Veljavnost vprašalnika smo zagotovili s tem, da smo vprašalnik sestavili z relevantno
literaturo ter ga predhodno sonda no preizkusili. Zanesljivost smo preverili z metodo
notranje konsistentnosti, pri èemer Crombachov a koeficient ka e na izjemno visoko
zanesljivost za sklopa ocena lastnih glasbenih zmo nosti a = 0,906) in potrebe po pomoèi
na razliènih podroèjih glasbenega izobra evanja (a = 0,952). Objektivnost vprašalnika
smo zagotovili z enotnimi, enopomenskimi navodili in uporabo anketnih vprašanj
zaprtega tipa ter petstopenjske ocenjevalne lestvice. Dodatno so k objektivnosti
41
posebej nas zanimajo razlike v ocenah glasbenih zmo nosti glede na dokonèano srednjo
šolo in formalno glasbeno izobra evanje pred študijem.
Metodologija
Metoda
V raziskavi je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda
empiriènega pedagoškega raziskovanja.
Vzorec
V raziskavo je bilo vkljuèenih 122 študentov 1. letnika študijskega programa Predšolska
vzgoja na UP PEF. Vzorec je bil izbran namensko in nesluèajnostno, saj smo k
sodelovanju povabili tiste redne študente, ki so v študijskem letu 2016/17 obiskovali
predmet Glasbeni jezik. Najveè vprašanih študentov je srednješolsko izobra evanje
zakljuèilo na srednji vzgojiteljski šoli (67,8 %), sledijo študentje, ki so zakljuèili druge
4-letne strokovne šole (17,4 %), razmeroma malo je študentov, ki so srednješolsko
izobra evanje zakljuèili na programu splošne gimnazije (9,9 %), ter študentov, ki so
zakljuèili druge programe (5,0 %). 43,4 % anketirancev poroèa, da niso bili vkljuèeni v
nobeno formalno glasbeno izobra evanje, 56,6 % pa jih je bilo vkljuèenih v formalno
glasbeno izobra evanje.
Proces zbiranja podatkov
Za namen raziskave smo oblikovali vprašalnik, ki je bil namenjen širši raziskavi, v tem
prispevku pa se osredotoèamo na rezultate, ki smo jih dobili iz dveh vsebinskih sklopov,
in sicer: (1) ocena lastnih glasbenih zmo nosti ter (2) potreba po pomoèi na razliènih
podroèjih glasbenega izobra evanja. Prvi sklop je sestavljalo 8 trditev o glasbenih
zmo nostih, ki so jih anketiranci ocenjevali na petstopenjski ocenjevalni lestvici (pri
èemer je ocena 5 pomenila odlièno, ocena 1 pa manj uspešno). Drugi sklop je vseboval 12
trditev, ki so se nanašale na potrebe po pomoèi na posameznih podroèjih glasbenega
izobra evanja. Svoje potrebe so anketiranci prav tako ocenjevali na petstopenjski
ocenjevalni lestvici, in sicer je ocena 5 pomenila, da potrebujejo zelo veliko pomoèi,
ocena 1 pa, da pomoèi ne potrebujejo. Poleg dveh navedenih vsebinskih sklopov smo iz
vprašalnika èrpali tudi nekatere podatke o zakljuèeni srednji šoli, vkljuèenosti v formalno
glasbeno izobra evanje, vkljuèenosti v razliène oblike glasbenega izobra evanja ter o
tem, kako pogosto se sedaj ukvarjajo z glasbo.
Veljavnost vprašalnika smo zagotovili s tem, da smo vprašalnik sestavili z relevantno
literaturo ter ga predhodno sonda no preizkusili. Zanesljivost smo preverili z metodo
notranje konsistentnosti, pri èemer Crombachov a koeficient ka e na izjemno visoko
zanesljivost za sklopa ocena lastnih glasbenih zmo nosti a = 0,906) in potrebe po pomoèi
na razliènih podroèjih glasbenega izobra evanja (a = 0,952). Objektivnost vprašalnika
smo zagotovili z enotnimi, enopomenskimi navodili in uporabo anketnih vprašanj
zaprtega tipa ter petstopenjske ocenjevalne lestvice. Dodatno so k objektivnosti
41
