Page 55 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Mostovi med formalnim in neformalnim glasbenim izobraževanjem, leto 15, zvezek 31 / Year 15, Issue 31, 2019
P. 55
dana Borota, Tina Štemberger, GLASBENE ZMO NOSTI IN POTREBE PO IZOBRA EVANJU...
splošno (t = 2,798, g = 120, 2P = 0,006), igranju na kljunasto flavto (t = 2,236, g = 119,
2P = 0,027), ksilofon (t = 3,454, g = 118, 2P = 0,001), ritmièna glasbila (t = 2,001, g = 118,
2P = 0,048), klavir (t = 3,536, g = 116, 2P = 0,001), vokalni tehniki (t = 2,168, g = 116,
2P = 0,032), oblikovanju enostavnega notnega zapisa (t = 2,026, g = 120, 2P = 0,045) ter
ustvarjanju glasbe (t = 2,382, g = 119, 2P = 0,019). Tudi ko gre za potrebe po
izobra evanju na doloèenih glasbenih podroèjih, se izka e, da so le-te bolj izra ene pri
študentih, ki niso bili vkljuèeni v formalno glasbeno izobra evanje.
Sklep
Na visokošolski strokovni študijski program Predšolske vzgoje se vpisujejo študenti iz
razliènih srednješolskih programov, z razliènim glasbenim znanjem in izkušnjami,
pridobljenimi v formalnem, neformalnem ter informalnem glasbenem izobra evanju.
Visoka raven doseganja elenih uènih izidov in razvoja kompetentnosti za
vzgojno-izobra evalno delo v vrtcu na glasbenem podroèju je pogojena s kakovostjo
izobra evanja študentov. Kot uèinkovit pristop k najuspešnejšemu doseganju uènih
izidov in razvoju glasbene kompetentnosti študentov opredeljujemo notranjo uèno
diferenciacijo in individualizacijo izobra evanja študentov. Poseben izziv pri tem je
skupno izgrajevanje pristopov h glasbenemu opismenjevanju odraslih v èasu študija.
Z raziskavo smo dobili vpogled v glasbene izkušnje študentov pred izobra evanjem in
njihove potrebe po pomoèi na zaèetku študija. Povzemamo ga z naslednjimi
ugotovitvami. Veèina študentov nima kontinuiranega formalnega glasbenega
izobra evanja. Najpogosteje so si glasbene izkušnje pridobili v neformalnih oblikah
izobra evanja, kot je petje v pevskih zborih. Najpogostejši stik z glasbo imajo pri
poslušanju glasbe in petja. Do ocene lastnih glasbenih zmo nosti na zaèetku študija so
kritièni. Glasbene zmo nosti ocenjujejo nizko. Glede na dejstvo, da je veè kot polovica
študentov zakljuèila srednješolski program predšolska vzgoja, nas ne preseneèa
ugotovitev, da najvišje v povpreèju ocenjujejo zmo nost branja enostavnega notnega
zapisa, petja in igranja po posluhu. Študenti na splošno ocenjujejo, da bodo najveè pomoèi
potrebovali pri igranju na glasbila, dirigiranju, razvoju vokalne tehnike in ustvarjanju
glasbe. Najveè pomoèi potrebujejo študenti, ki so zakljuèili gimnazijske srednješolske
programe in programe drugih strokovnih srednjih šol. Najmanj pa tisti, ki so zakljuèili
srednješolski program predšolska vzgoja. Razlike v ocenah glasbenih zmo nosti so se
pokazale tudi glede na vkljuèenost v formalno glasbeno izobra evanje. Kot je bilo
prièakovati, ti študentje glasbene zmo nosti v povpreèju ocenjujejo višje.
Glede na dobljene rezultate ugotavljamo, da je individualizacija glasbenega izobra evanja
študentov na fakulteti nujna. Poleg kontinuiranega glasbenega izobra evanja v vertikali
srednješolskega izobra evanja in formalnih oblik glasbenega izobra evanja je treba v
veèji meri spodbujati neformalno in informalno glasbeno izobra evanje kot obliko
vse ivljenjskega uèenja ter naèin zagotavljanja kontinuitete glasbenega razvoja odraslih.
Veè pozornosti je treba nameniti informalnemu glasbenemu uèenju, še posebej v
interaktivnih virtualnih okoljih, ki omogoèajo avtentiène glasbene izkušnje poslušanja in
ustvarjanja glasbe. Pri tem se nakazuje tudi smer nadaljnjega razvoja visokošolske
didaktike v povezovanju neformalnih in informalnih oblik glasbenega uèenja in
pouèevanja.
53
splošno (t = 2,798, g = 120, 2P = 0,006), igranju na kljunasto flavto (t = 2,236, g = 119,
2P = 0,027), ksilofon (t = 3,454, g = 118, 2P = 0,001), ritmièna glasbila (t = 2,001, g = 118,
2P = 0,048), klavir (t = 3,536, g = 116, 2P = 0,001), vokalni tehniki (t = 2,168, g = 116,
2P = 0,032), oblikovanju enostavnega notnega zapisa (t = 2,026, g = 120, 2P = 0,045) ter
ustvarjanju glasbe (t = 2,382, g = 119, 2P = 0,019). Tudi ko gre za potrebe po
izobra evanju na doloèenih glasbenih podroèjih, se izka e, da so le-te bolj izra ene pri
študentih, ki niso bili vkljuèeni v formalno glasbeno izobra evanje.
Sklep
Na visokošolski strokovni študijski program Predšolske vzgoje se vpisujejo študenti iz
razliènih srednješolskih programov, z razliènim glasbenim znanjem in izkušnjami,
pridobljenimi v formalnem, neformalnem ter informalnem glasbenem izobra evanju.
Visoka raven doseganja elenih uènih izidov in razvoja kompetentnosti za
vzgojno-izobra evalno delo v vrtcu na glasbenem podroèju je pogojena s kakovostjo
izobra evanja študentov. Kot uèinkovit pristop k najuspešnejšemu doseganju uènih
izidov in razvoju glasbene kompetentnosti študentov opredeljujemo notranjo uèno
diferenciacijo in individualizacijo izobra evanja študentov. Poseben izziv pri tem je
skupno izgrajevanje pristopov h glasbenemu opismenjevanju odraslih v èasu študija.
Z raziskavo smo dobili vpogled v glasbene izkušnje študentov pred izobra evanjem in
njihove potrebe po pomoèi na zaèetku študija. Povzemamo ga z naslednjimi
ugotovitvami. Veèina študentov nima kontinuiranega formalnega glasbenega
izobra evanja. Najpogosteje so si glasbene izkušnje pridobili v neformalnih oblikah
izobra evanja, kot je petje v pevskih zborih. Najpogostejši stik z glasbo imajo pri
poslušanju glasbe in petja. Do ocene lastnih glasbenih zmo nosti na zaèetku študija so
kritièni. Glasbene zmo nosti ocenjujejo nizko. Glede na dejstvo, da je veè kot polovica
študentov zakljuèila srednješolski program predšolska vzgoja, nas ne preseneèa
ugotovitev, da najvišje v povpreèju ocenjujejo zmo nost branja enostavnega notnega
zapisa, petja in igranja po posluhu. Študenti na splošno ocenjujejo, da bodo najveè pomoèi
potrebovali pri igranju na glasbila, dirigiranju, razvoju vokalne tehnike in ustvarjanju
glasbe. Najveè pomoèi potrebujejo študenti, ki so zakljuèili gimnazijske srednješolske
programe in programe drugih strokovnih srednjih šol. Najmanj pa tisti, ki so zakljuèili
srednješolski program predšolska vzgoja. Razlike v ocenah glasbenih zmo nosti so se
pokazale tudi glede na vkljuèenost v formalno glasbeno izobra evanje. Kot je bilo
prièakovati, ti študentje glasbene zmo nosti v povpreèju ocenjujejo višje.
Glede na dobljene rezultate ugotavljamo, da je individualizacija glasbenega izobra evanja
študentov na fakulteti nujna. Poleg kontinuiranega glasbenega izobra evanja v vertikali
srednješolskega izobra evanja in formalnih oblik glasbenega izobra evanja je treba v
veèji meri spodbujati neformalno in informalno glasbeno izobra evanje kot obliko
vse ivljenjskega uèenja ter naèin zagotavljanja kontinuitete glasbenega razvoja odraslih.
Veè pozornosti je treba nameniti informalnemu glasbenemu uèenju, še posebej v
interaktivnih virtualnih okoljih, ki omogoèajo avtentiène glasbene izkušnje poslušanja in
ustvarjanja glasbe. Pri tem se nakazuje tudi smer nadaljnjega razvoja visokošolske
didaktike v povezovanju neformalnih in informalnih oblik glasbenega uèenja in
pouèevanja.
53
