Page 56 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Mostovi med formalnim in neformalnim glasbenim izobraževanjem, leto 15, zvezek 31 / Year 15, Issue 31, 2019
P. 56
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
Literatura
Blaškoviæ, J. (2014). Glasbeni profil študentov predšolske vzgoje glede na njihovo
predhodno izobra evanje. Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani,
zv. 20, str. 51–70.
Blaškoviæ, J. (2015). Pevsko izobra evanje študentov predšolske vzgoje na pedagoških
fakultetah v Sloveniji in na Hrvaškem (Doktorska disertacija). Univerza v Ljubljani,
Akademija za glasbo. Ljubljana.
Blaškoviæ, J. (2016). Ocena pridobljenih znanj in sposobnosti študentov predšolske
vzgoje na glasbenem podroèju na pedagoških fakultetah v Sloveniji in na Hrvaškem.
Glasba v šoli in vrtcu, 19(3/4), str. 30–40.
Borota, B. (2013). Glasbene dejavnosti in vsebine. Koper: Univerza na Primorskem,
Znanstveno-raziskovalno središèe, Univerzitetna zalo ba Annales.
Borota, B. in Kovaèiè Divjak, A. (2015). Dejavnosti glasbenega opismenjevanja. Koper:
Univerzitetna zalo ba Annales.
Denac, O. (2010). Teoretièna izhodišèa naèrtovanja glasbene vzgoje v vrtcu. Ljubljana:
Debora.
Denac, O. (2012). Glasbene preference vzgojiteljev in predšolskih otrok. Revija za
elementarno izobra evanje, 5(4), str. 29–38.
Education system in Slovenia (2003). Ljubljana: Ministry of Education.
Folkestad, G. (2006). Formal and informal learnig situations or practices vs formal and
informal ways of learning. British Journal of Music Education, 23(2), str. 135–145.
Gardner, H. (1995). Razse nosti uma. Teorija o veè inteligencah. Ljubljana: Tangram.
Gordon, E. (1997). Learning Sequences in Music. Skill, Content and Patterns. A Music
Learning Theory. Chicago: GIA Publications.
Groenestijn, M. (2011). Numeracy as a basis for lifelong learning in the European union
contries. Andragoška spoznanja, 14(4), str. 83?92. https://www.dlib.si/stream/
URN:NBN:SI:DOC-E336V25V/c2eeeb95-947d-4b9f-9848-4a57463d50cc/PDF
(18.11.2019).
Hanken, I. M. (2016). Peer learning in specialist higher music education. Arts and
Humanities in Higher education, 15(3/4), str. 364–375.
Jaffurs, S. E. (2004). The impact of informal music learning practices in the classroom, or
how I learned how to teach from a garage band. International Journal of Music
Education, 22(3), str. 189–200.
Kalin, J., Vogrinc, J. in Valenèiè Zuljan, M. (2009). Pomen uène individualizacije in
diferenciacije pri zagotavljanju motiviranosti uèencev. Medved Udoviè, V., Cotiè, M. in
Cenciè, M. (ur.). Pouk v dru bi znanja. Koper: Pedagoška fakulteta. Str. 12–20.
Krofliè, R. (2002). Izbrani pedagoški spisi. Vstop v kurikularne teorije. Ljubljana: Zavod
Republike Slovenije za šolstvo.
54
Literatura
Blaškoviæ, J. (2014). Glasbeni profil študentov predšolske vzgoje glede na njihovo
predhodno izobra evanje. Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani,
zv. 20, str. 51–70.
Blaškoviæ, J. (2015). Pevsko izobra evanje študentov predšolske vzgoje na pedagoških
fakultetah v Sloveniji in na Hrvaškem (Doktorska disertacija). Univerza v Ljubljani,
Akademija za glasbo. Ljubljana.
Blaškoviæ, J. (2016). Ocena pridobljenih znanj in sposobnosti študentov predšolske
vzgoje na glasbenem podroèju na pedagoških fakultetah v Sloveniji in na Hrvaškem.
Glasba v šoli in vrtcu, 19(3/4), str. 30–40.
Borota, B. (2013). Glasbene dejavnosti in vsebine. Koper: Univerza na Primorskem,
Znanstveno-raziskovalno središèe, Univerzitetna zalo ba Annales.
Borota, B. in Kovaèiè Divjak, A. (2015). Dejavnosti glasbenega opismenjevanja. Koper:
Univerzitetna zalo ba Annales.
Denac, O. (2010). Teoretièna izhodišèa naèrtovanja glasbene vzgoje v vrtcu. Ljubljana:
Debora.
Denac, O. (2012). Glasbene preference vzgojiteljev in predšolskih otrok. Revija za
elementarno izobra evanje, 5(4), str. 29–38.
Education system in Slovenia (2003). Ljubljana: Ministry of Education.
Folkestad, G. (2006). Formal and informal learnig situations or practices vs formal and
informal ways of learning. British Journal of Music Education, 23(2), str. 135–145.
Gardner, H. (1995). Razse nosti uma. Teorija o veè inteligencah. Ljubljana: Tangram.
Gordon, E. (1997). Learning Sequences in Music. Skill, Content and Patterns. A Music
Learning Theory. Chicago: GIA Publications.
Groenestijn, M. (2011). Numeracy as a basis for lifelong learning in the European union
contries. Andragoška spoznanja, 14(4), str. 83?92. https://www.dlib.si/stream/
URN:NBN:SI:DOC-E336V25V/c2eeeb95-947d-4b9f-9848-4a57463d50cc/PDF
(18.11.2019).
Hanken, I. M. (2016). Peer learning in specialist higher music education. Arts and
Humanities in Higher education, 15(3/4), str. 364–375.
Jaffurs, S. E. (2004). The impact of informal music learning practices in the classroom, or
how I learned how to teach from a garage band. International Journal of Music
Education, 22(3), str. 189–200.
Kalin, J., Vogrinc, J. in Valenèiè Zuljan, M. (2009). Pomen uène individualizacije in
diferenciacije pri zagotavljanju motiviranosti uèencev. Medved Udoviè, V., Cotiè, M. in
Cenciè, M. (ur.). Pouk v dru bi znanja. Koper: Pedagoška fakulteta. Str. 12–20.
Krofliè, R. (2002). Izbrani pedagoški spisi. Vstop v kurikularne teorije. Ljubljana: Zavod
Republike Slovenije za šolstvo.
54
