Page 10 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 10
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 33 Tema glasbene ustvarjalnosti osnovnošolcev je prvo raziskovalno podro-
čje, ki ga je na Slovenskem predstavila in v doktorski disertaciji l. 1987 ubranila
nestorska slovenske didaktike glasbe Breda Oblak. V naslednjih desetletjih je s
svojimi prispevki, objavljenimi tudi v naši reviji, spodbudila raziskovalni inte-
res za preučevanje področja glasbenega ustvarjanja v osnovnošolskih kurikulih
in pedagoški praksi tudi v mednarodnem regionalnem okolju. V tem konte-
kstu nov raziskovalni prispevek predstavlja črnogorska avtorica Jelena Marti-
nović Bogojević z delom »Glasbena ustvarjalnost v osnovnošolskih učnih na-
črtih za glasbeno vzgojo v Črni gori in Sloveniji«.
»Analiza kompozicijskega stavka Alojza Srebotnjaka v orkestralni sklad-
bi Slovenica« Tilna Slakana predstavlja inovativen analitični vpogled v obrav-
navano glasbeno delo. S poglobljeno sistematično analizo avtor prispeva k novi
osvetlitvi celotnega Srebotnjakovega ustvarjalnega opusa in spodbuja k nadalj-
njim raziskavam kompozicijskih elementov, značilnosti glasbenega izraza in
pristopov pri obdelavi tematskega gradiva v drugih skladateljevih delih.
Razvoj slovenske glasbene terminologije je izzivajoča tema v času, ko glo-
balizacija vpliva na vsa umetniška področja in smo priče izredno hitro razvi-
jajočih se tehnologij ter njihove uporabe tudi na glasbenem področju. Svoja
razmišljanja in pogled na nastanek in oblikovanje posameznih glasbenih poj-
mov v preteklosti ter na problematiko oblikovanja in uvajanja novih sloven-
skih terminov na glasbenem področju predstavlja Andrej Misson v prispevku
»O glasbeni terminologiji pri pouku glasbene teorije in kompozicije«. Goto-
vo bo bralce spodbudil k lastnemu razmišljanju in predstavitvi pogledov na ra-
zvoj slovenske glasbene terminologije ter s tem prispeval k novim strokovnim
in znanstvenim razpravam.
»Kitarske šole slovenskih avtorjev od Adolfa Gröbminga do Stanka Pre-
ka« so tretji prispevek Branislava Rauterja, objavljen v naši reviji. Tokrat se
je usmeril na področje slovenskih kitarskih šol ter učbeniških gradiv, izdanih
med letoma 1925 in 1950. V tem obdobju je bilo delovanje glasbenih učiteljev še
izrazito polivalentno. Predstavljeni izsledki poglabljanja v zgodovino slovenske
glasbene pedagogike spodbujajo k nadaljnjemu raziskovanju, kako so avtorji
takratnih glasbenih učbenikov in priročnikov, kot sta bila npr. Adolf Gröb-
ming in Stanko Prek, interdisciplinarno povezovali svoja glasbenopedagoška
znanja in umetniške izkušnje na različnih predmetnih področjih.
Anja Ivec obravnava »Glasbeno delovanje Heriberta Svetela v Ljublja-
ni«. Ob predstavitvi njegove življenjske poti ter glasbenikove vpetosti v de-
lovanje kulturnih društev Slavec in Sloga orisuje širše kulturno-umetniško
in družbeno dogajanje, ki je vplivalo na Svetelov profesionalni in osebnostni
razv oj.
Ob jubileju UL Akademije za glasbo je izšla knjiga Darje Koter z nas-
lovom Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani – 80 let: 1919−2019. Obsež-
no delo, ki je plod avtoričinega večletnega raziskovanja ter hkrati prvenstve-
10
čje, ki ga je na Slovenskem predstavila in v doktorski disertaciji l. 1987 ubranila
nestorska slovenske didaktike glasbe Breda Oblak. V naslednjih desetletjih je s
svojimi prispevki, objavljenimi tudi v naši reviji, spodbudila raziskovalni inte-
res za preučevanje področja glasbenega ustvarjanja v osnovnošolskih kurikulih
in pedagoški praksi tudi v mednarodnem regionalnem okolju. V tem konte-
kstu nov raziskovalni prispevek predstavlja črnogorska avtorica Jelena Marti-
nović Bogojević z delom »Glasbena ustvarjalnost v osnovnošolskih učnih na-
črtih za glasbeno vzgojo v Črni gori in Sloveniji«.
»Analiza kompozicijskega stavka Alojza Srebotnjaka v orkestralni sklad-
bi Slovenica« Tilna Slakana predstavlja inovativen analitični vpogled v obrav-
navano glasbeno delo. S poglobljeno sistematično analizo avtor prispeva k novi
osvetlitvi celotnega Srebotnjakovega ustvarjalnega opusa in spodbuja k nadalj-
njim raziskavam kompozicijskih elementov, značilnosti glasbenega izraza in
pristopov pri obdelavi tematskega gradiva v drugih skladateljevih delih.
Razvoj slovenske glasbene terminologije je izzivajoča tema v času, ko glo-
balizacija vpliva na vsa umetniška področja in smo priče izredno hitro razvi-
jajočih se tehnologij ter njihove uporabe tudi na glasbenem področju. Svoja
razmišljanja in pogled na nastanek in oblikovanje posameznih glasbenih poj-
mov v preteklosti ter na problematiko oblikovanja in uvajanja novih sloven-
skih terminov na glasbenem področju predstavlja Andrej Misson v prispevku
»O glasbeni terminologiji pri pouku glasbene teorije in kompozicije«. Goto-
vo bo bralce spodbudil k lastnemu razmišljanju in predstavitvi pogledov na ra-
zvoj slovenske glasbene terminologije ter s tem prispeval k novim strokovnim
in znanstvenim razpravam.
»Kitarske šole slovenskih avtorjev od Adolfa Gröbminga do Stanka Pre-
ka« so tretji prispevek Branislava Rauterja, objavljen v naši reviji. Tokrat se
je usmeril na področje slovenskih kitarskih šol ter učbeniških gradiv, izdanih
med letoma 1925 in 1950. V tem obdobju je bilo delovanje glasbenih učiteljev še
izrazito polivalentno. Predstavljeni izsledki poglabljanja v zgodovino slovenske
glasbene pedagogike spodbujajo k nadaljnjemu raziskovanju, kako so avtorji
takratnih glasbenih učbenikov in priročnikov, kot sta bila npr. Adolf Gröb-
ming in Stanko Prek, interdisciplinarno povezovali svoja glasbenopedagoška
znanja in umetniške izkušnje na različnih predmetnih področjih.
Anja Ivec obravnava »Glasbeno delovanje Heriberta Svetela v Ljublja-
ni«. Ob predstavitvi njegove življenjske poti ter glasbenikove vpetosti v de-
lovanje kulturnih društev Slavec in Sloga orisuje širše kulturno-umetniško
in družbeno dogajanje, ki je vplivalo na Svetelov profesionalni in osebnostni
razv oj.
Ob jubileju UL Akademije za glasbo je izšla knjiga Darje Koter z nas-
lovom Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani – 80 let: 1919−2019. Obsež-
no delo, ki je plod avtoričinega večletnega raziskovanja ter hkrati prvenstve-
10
