Page 134 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 134
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 33 Heribertova mati Marija Svetel (1876−1937), po domače Mimi, je bila
hčerka Augusta Svetela (1844−?), drugega moža njene matere Frančiške, roje-
ne Batjel (1853−?). Družina je živela na Svetega Petra predmestje 141 ter imela
pekovsko obrt (Zgodovinski arhiv Ljubljana, Popis prebivalstva leta 1869). Rod
Heribertove babice Frančiške izhaja iz Vipave. Po pripovedovanju je bila trdna
Kraševka, delovna in samozavestna. Hitro je ovdovela, saj je bil ded po materi-
ni strani precej bolehen. Sama je nato vodila pekovsko obrt s trgovino in skr-
bela za družino. Na babico Frančiško je imel Heribert izjemno lepe spomine,
saj je svoje vnuke razveseljevala z zgodbami o Krasu in sončni Vipavi, od koder
je kot mlado dekle nosila sadje in zelenjavo naprodaj v Trst (Življenjepis, b. l.).
Heribertova starša, Franc Hirschmann in Marija Svetel, sta se poro-
čila leta 1894. Imela sta petero otrok, sinove Heriberta (1895−1962), Karola
(1896−1989) in Viktorja (1906−1942) ter hčerki Zofijo (1898−1985) in Elizabe-
to (1904−1966). Franc je služboval v Ljubljani kot trgovec do 9. junija 1945, kjer
je bil ob osvoboditvi v eksploziji na ljubljanskem kolodvoru hudo poškodovan
in je v bolnišnici poškodbam podlegel (Zgodovinski arhiv Ljubljana, Zglaše-
valne pole mesta Ljubljana ok. 1900–1942).
Družina Franca in Marije Hirschmann se je po prvi svetovni vojni leta
1919 preimenovala v Svetel (Zgodovinski arhiv Ljubljana, Zglaševalne pole
mesta Ljubljana ok. 1900–1942) in tako prevzela ime materinega rodu, zara-
di sramu ob dolgovih in posledičnem finančnem škandalu. Po pripovedovanju
Marjete Keršič Svetel je Heribert novico o prevzemu priimka materinega rodu
prejel v italijanskem vojnem ujetništvu.
mladostna leta in šolanje
Heribert (Herbert, Heri, Hari) Svetel je bil rojen 19. februarja 1895 v Ljubljani
na Trnovskem pristanu št. 18, kjer sta tedaj bivala zakonca Franc in Marija Hir-
schmann (Življenjepis, b. l.). Na velikonočno nedeljo v aprilu 1895 je prestolni-
co stresel potres. Ta je povzročil ogromno gmotno škodo in tudi njihovo do-
movanje je bilo poškodovano do te mere, da so ga morali porušiti. Družina se
je preselila na Kladežno ulico 5 v Ljubljani (Zgodovinski arhiv Ljubljana, Po-
pis prebivalstva leta 1900).
Heribertovi starši so veliko skrb posvečali vzgoji in izobraževanju. Osnov-
no šolo, t. i. državno vadnico v sklopu učiteljišča, je obiskoval med letoma 1901
in 1905 v Ljubljani. Učni jezik je bil nemški. V šolskem letu 1905/06 je začel
obiskovati II. državno gimnazijo na Poljanski cesti, kjer je zaključil šest razre-
dov, nato je šolanje nadaljeval na I. državni gimnaziji na Tomanovi ulici v Lju-
bljani in leta 1913 z maturo sklenil 8. razred. Jeseni istega leta se je vpisal na
Univerzo v Pragi, kjer je izbral študij prava. Po treh semestrih je 12. marca 1915
opravil prvi državni izpit iz zgodovine prava, vendar je moral Prago in študij ta-
koj po izpitu zapustiti, saj ga je doma čakal poziv k vojakom (Življenjepis, b. l.).
134
hčerka Augusta Svetela (1844−?), drugega moža njene matere Frančiške, roje-
ne Batjel (1853−?). Družina je živela na Svetega Petra predmestje 141 ter imela
pekovsko obrt (Zgodovinski arhiv Ljubljana, Popis prebivalstva leta 1869). Rod
Heribertove babice Frančiške izhaja iz Vipave. Po pripovedovanju je bila trdna
Kraševka, delovna in samozavestna. Hitro je ovdovela, saj je bil ded po materi-
ni strani precej bolehen. Sama je nato vodila pekovsko obrt s trgovino in skr-
bela za družino. Na babico Frančiško je imel Heribert izjemno lepe spomine,
saj je svoje vnuke razveseljevala z zgodbami o Krasu in sončni Vipavi, od koder
je kot mlado dekle nosila sadje in zelenjavo naprodaj v Trst (Življenjepis, b. l.).
Heribertova starša, Franc Hirschmann in Marija Svetel, sta se poro-
čila leta 1894. Imela sta petero otrok, sinove Heriberta (1895−1962), Karola
(1896−1989) in Viktorja (1906−1942) ter hčerki Zofijo (1898−1985) in Elizabe-
to (1904−1966). Franc je služboval v Ljubljani kot trgovec do 9. junija 1945, kjer
je bil ob osvoboditvi v eksploziji na ljubljanskem kolodvoru hudo poškodovan
in je v bolnišnici poškodbam podlegel (Zgodovinski arhiv Ljubljana, Zglaše-
valne pole mesta Ljubljana ok. 1900–1942).
Družina Franca in Marije Hirschmann se je po prvi svetovni vojni leta
1919 preimenovala v Svetel (Zgodovinski arhiv Ljubljana, Zglaševalne pole
mesta Ljubljana ok. 1900–1942) in tako prevzela ime materinega rodu, zara-
di sramu ob dolgovih in posledičnem finančnem škandalu. Po pripovedovanju
Marjete Keršič Svetel je Heribert novico o prevzemu priimka materinega rodu
prejel v italijanskem vojnem ujetništvu.
mladostna leta in šolanje
Heribert (Herbert, Heri, Hari) Svetel je bil rojen 19. februarja 1895 v Ljubljani
na Trnovskem pristanu št. 18, kjer sta tedaj bivala zakonca Franc in Marija Hir-
schmann (Življenjepis, b. l.). Na velikonočno nedeljo v aprilu 1895 je prestolni-
co stresel potres. Ta je povzročil ogromno gmotno škodo in tudi njihovo do-
movanje je bilo poškodovano do te mere, da so ga morali porušiti. Družina se
je preselila na Kladežno ulico 5 v Ljubljani (Zgodovinski arhiv Ljubljana, Po-
pis prebivalstva leta 1900).
Heribertovi starši so veliko skrb posvečali vzgoji in izobraževanju. Osnov-
no šolo, t. i. državno vadnico v sklopu učiteljišča, je obiskoval med letoma 1901
in 1905 v Ljubljani. Učni jezik je bil nemški. V šolskem letu 1905/06 je začel
obiskovati II. državno gimnazijo na Poljanski cesti, kjer je zaključil šest razre-
dov, nato je šolanje nadaljeval na I. državni gimnaziji na Tomanovi ulici v Lju-
bljani in leta 1913 z maturo sklenil 8. razred. Jeseni istega leta se je vpisal na
Univerzo v Pragi, kjer je izbral študij prava. Po treh semestrih je 12. marca 1915
opravil prvi državni izpit iz zgodovine prava, vendar je moral Prago in študij ta-
koj po izpitu zapustiti, saj ga je doma čakal poziv k vojakom (Življenjepis, b. l.).
134
