Page 132 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 132
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 33 cijah Društva slovenskih skladateljev (Ed. DSS 123, Ed. DSS 140, Ed. DSS 141)
in reviji Zbori (Svetel, 1932), so ohranjene skladbe po večini v rokopisih in neiz-
dane, zlasti tiste za večje inštrumentalne oz. vokalno-inštrumentalne zasedbe.
Precej deficitarna je poustvarjalnost Svetelovih skladb, saj so si le maloštevilne
utrle pot na koncertne odre, pri čemer so največ pozornosti žela zlasti dela za
vokal (predvsem zbori, samospevi in opera Višnjani). Večina njegovih skladb
za vokal in manjše inštrumentalne zasedbe je bila koncertno posneta ter nato
predvajana v okviru umetniškega programa radia Maribor, in sicer za časa skla-
dateljevega življenja in z njegovim sodelovanjem. Po njegovi smrti pa, tako se
zdi, so polagoma izginile iz poustvarjalnega obtoka. Razloge gre iskati v glas-
benozgodovinski stroki, ki Svetelu ni namenjala izdatnejše pozornosti, posle-
dično pa med poustvarjalci ni bil prepoznan. Več strokovne pozornosti so bili
deležni skladatelji, ki so ustvarjalno sledili in se približali naprednejšim evrop-
skim tokovom, ali tisti, ki so se ustvarjalno uveljavili že pred drugo svetovno
vojno. Nedostopnost Svetelovega glasbenega gradiva in odsotnost posnetkov
sta bili za prepoznavnost v širši javnosti ter za poznavanje in zanimanje za in-
terpretacijo njegovih del še dodatna ovira.
rod heriberta svetela
Heribert Svetel izhaja iz rodu Hirschmannov (v rabi tudi Hirschman in poslo-
venjena oblika Hiršman), ki naj bi izhajal iz Krtine pri Domžalah. Heriber-
tov praded, Johanes Hirschmann, je bil najdenček. Našli so ga ob glavni ces-
ti z listkom na prsih, kjer je bilo zapisano ime Hirschmann.1 Najdenega otroka
je v družino sprejel takratni krtinski župan, čigar imena zaenkrat ni bilo mogo-
če pridobiti, ga vzgajal in mu pomagal do kruha. Njegov sin, Jakob Hirschmann
(1834−1894), Heribertov ded, se je rodil v Krtini. Jakob se je preselil v Ljubljano
in služboval kot kaznilnični paznik pri okrajnem načelstvu za Ljubljansko oko-
lico (Zgodovinski arhiv Ljubljana, Zglaševalne pole mesta Ljubljana ok. 1874–
1917). Med kratkotrajnim bivanjem v Dubrovniku se je seznanil in nato poročil
z Dubrovčanko Marijo Giardini (1832–1888). Jakob in Marija sta ustvarila šte-
vilno družino, saj se jima je v zakonu rodilo sedem otrok. Živeli so v Ljubljani na
naslovu Svetega Petra predmestje 130 (Zgodovinski arhiv Ljubljana, Zglaševalne
pole mesta Ljubljana ok. 1874–1917). Marija je še mlada umrla in zapustila štiri
dečke, med drugim Heribertovega očeta, Franca Hirschmanna (1871−1945). Ja-
kob Hirschmann se je še istega leta vnovič poročil z Marijo, roj. Brejec (1846−?),
in v zakonu dobil še dve hčerki. Po pripovedovanju je bil ded Jakob zelo muzi-
kalen in je sodeloval pri ljubljanski vojaški godbi (Pihler, 1963). Po marčni revo-
luciji leta 1848 je bila v Ljubljani in drugih mestih ustanovljena narodna straža,
1 Biografski podatki so povzeti po Življenjepisu (b. l.) H. Svetela iz zasebnega arhiva skladatelja
in po avtorici Marjetki Pihler (1963).
132
in reviji Zbori (Svetel, 1932), so ohranjene skladbe po večini v rokopisih in neiz-
dane, zlasti tiste za večje inštrumentalne oz. vokalno-inštrumentalne zasedbe.
Precej deficitarna je poustvarjalnost Svetelovih skladb, saj so si le maloštevilne
utrle pot na koncertne odre, pri čemer so največ pozornosti žela zlasti dela za
vokal (predvsem zbori, samospevi in opera Višnjani). Večina njegovih skladb
za vokal in manjše inštrumentalne zasedbe je bila koncertno posneta ter nato
predvajana v okviru umetniškega programa radia Maribor, in sicer za časa skla-
dateljevega življenja in z njegovim sodelovanjem. Po njegovi smrti pa, tako se
zdi, so polagoma izginile iz poustvarjalnega obtoka. Razloge gre iskati v glas-
benozgodovinski stroki, ki Svetelu ni namenjala izdatnejše pozornosti, posle-
dično pa med poustvarjalci ni bil prepoznan. Več strokovne pozornosti so bili
deležni skladatelji, ki so ustvarjalno sledili in se približali naprednejšim evrop-
skim tokovom, ali tisti, ki so se ustvarjalno uveljavili že pred drugo svetovno
vojno. Nedostopnost Svetelovega glasbenega gradiva in odsotnost posnetkov
sta bili za prepoznavnost v širši javnosti ter za poznavanje in zanimanje za in-
terpretacijo njegovih del še dodatna ovira.
rod heriberta svetela
Heribert Svetel izhaja iz rodu Hirschmannov (v rabi tudi Hirschman in poslo-
venjena oblika Hiršman), ki naj bi izhajal iz Krtine pri Domžalah. Heriber-
tov praded, Johanes Hirschmann, je bil najdenček. Našli so ga ob glavni ces-
ti z listkom na prsih, kjer je bilo zapisano ime Hirschmann.1 Najdenega otroka
je v družino sprejel takratni krtinski župan, čigar imena zaenkrat ni bilo mogo-
če pridobiti, ga vzgajal in mu pomagal do kruha. Njegov sin, Jakob Hirschmann
(1834−1894), Heribertov ded, se je rodil v Krtini. Jakob se je preselil v Ljubljano
in služboval kot kaznilnični paznik pri okrajnem načelstvu za Ljubljansko oko-
lico (Zgodovinski arhiv Ljubljana, Zglaševalne pole mesta Ljubljana ok. 1874–
1917). Med kratkotrajnim bivanjem v Dubrovniku se je seznanil in nato poročil
z Dubrovčanko Marijo Giardini (1832–1888). Jakob in Marija sta ustvarila šte-
vilno družino, saj se jima je v zakonu rodilo sedem otrok. Živeli so v Ljubljani na
naslovu Svetega Petra predmestje 130 (Zgodovinski arhiv Ljubljana, Zglaševalne
pole mesta Ljubljana ok. 1874–1917). Marija je še mlada umrla in zapustila štiri
dečke, med drugim Heribertovega očeta, Franca Hirschmanna (1871−1945). Ja-
kob Hirschmann se je še istega leta vnovič poročil z Marijo, roj. Brejec (1846−?),
in v zakonu dobil še dve hčerki. Po pripovedovanju je bil ded Jakob zelo muzi-
kalen in je sodeloval pri ljubljanski vojaški godbi (Pihler, 1963). Po marčni revo-
luciji leta 1848 je bila v Ljubljani in drugih mestih ustanovljena narodna straža,
1 Biografski podatki so povzeti po Življenjepisu (b. l.) H. Svetela iz zasebnega arhiva skladatelja
in po avtorici Marjetki Pihler (1963).
132
