Page 136 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 136
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 33 teoretsko osnovo je dobil na matični šoli, kjer ga je harmonijo in kontrapunkt
poučeval Anton Lajovic (1878−1960).
Svetel je glasbo vneto gojil tudi skozi gimnazijska leta. Na II. državni gim-
naziji na Poljanski cesti je ok. leta 1910 ustanovil dijaški orkester, zanj priprav-
ljal in prirejal notni material ter vodil »svoj« orkester na vseh šolskih priredi-
tvah. Ves svoj prosti čas je namenjal omenjenemu orkestru, zraven pa se kalil
v igri na godala, pihala in trobila (Pihler, 1963). Leta 1911 je, ko je iz neznanega
vzroka zamenjal šolo, postal dijak kasnejše I. državne gimnazije na Tomanovi
ulici in tam nadaljeval z glasbeno dejavnostjo. Predvsem se je posvečal orglam
in pri vseh šolskih mašah igral v gimnazijski kapeli ( Jahresbericht des k. k. I.
Staatsgymnasiums, 1912). Kot neobvezen predmet je izbral pouk petja, ki ga je
poučeval glasbeni pedagog in zborovodja Marko Bajuk (1882–1961). Slednje-
ga je v gimnazijskih letih glasbeno izobrazil Anton Foerster (1837−1926) na
Alojzijevišču v Ljubljani, tam pa je vneto gojil še cerkveno petje. Prav od Mar-
ka Bajuka (1912) je Heribert v osmem razredu prejel posebno potrdilo, ki priča
o njegovih glasbenih vrlinah: »Poleg splošne glasbeno‒teoretične izobrazbe si
je pridobil s privatno pridnostjo in vzgledno marljivostjo izvrstno spretnost v
igranju na orglah, klavirju ter violini. Orglanje pri vseh šolskih mašah oskrbu-
je z izredno spretnostjo.« (Bajuk v Življenjepisu, b. l., str. 3)
Najbrž so uspehi na glasbenem področju v Heribertu vzbudile željo po
študiju glasbe. Vendar pa njegovega življenjskega cilja niso podpirali starši, ki
so mu študij glasbe celo odsvetoval, in ga usmerili v študij prava (Keršič Svetel,
2018). Želje staršev je sicer upošteval, vendar je bilo zanj zelo pomembno pra-
ško okolje, kjer se je vključil v živo kulturno vrvenje. Bil je reden obiskovalec
koncertov in gledališča. Pridno se je učil češkega jezika in študiral pravo, ven-
dar misli o študiju glasbe ni popolnoma opustil. Večkrat se je mudil in postaval
pred zgradbo praškega konservatorija ter zavidal tistim, ki jim je bilo dano tam
študirati (Življenjepis, b. l.). Po kratkotrajnem študiju v Pragi je spomladi leta
1915 prejel poziv k vojakom in obleči je moral vojaško suknjo.
čas prve svetovne vojne
Po prihodu v domovin, je bil poslan v oficirsko šolo v Breže na Koroškem (Frie
sach), nato pa še v Admont in Rottenmann. Februarja leta 1916 je odrinil na
fronto v Galicijo, od koder se je srečno vrnil, vendar je bil takoj poslan na novo
veliko bojišče na italijansko fronto. Na Krasu je preživel več ofenziv, tudi tisto
najhujšo na Doberdobu. Po dvodnevni moriji so ga 2. novembra 1916 zajeli kot
rezervnega poročnika in odpeljali v italijansko vojno ujetništvo (Življenjepis, b.
l.). Časopis Cerkveni glasbenik je o Svetelovem zajetju poročal takole: »Poroč-
nik Heri Hirschman, stud. jur. in nadarjen glasbenik, je bil meseca decembra
1916 od Italijanov ujet in se nahaja sedaj v Venosi, Potenza. Bog pripelji blagega
mladeniča srečno nazaj v domovino!« (»Razne reči«, 1917, str. 41)
136
poučeval Anton Lajovic (1878−1960).
Svetel je glasbo vneto gojil tudi skozi gimnazijska leta. Na II. državni gim-
naziji na Poljanski cesti je ok. leta 1910 ustanovil dijaški orkester, zanj priprav-
ljal in prirejal notni material ter vodil »svoj« orkester na vseh šolskih priredi-
tvah. Ves svoj prosti čas je namenjal omenjenemu orkestru, zraven pa se kalil
v igri na godala, pihala in trobila (Pihler, 1963). Leta 1911 je, ko je iz neznanega
vzroka zamenjal šolo, postal dijak kasnejše I. državne gimnazije na Tomanovi
ulici in tam nadaljeval z glasbeno dejavnostjo. Predvsem se je posvečal orglam
in pri vseh šolskih mašah igral v gimnazijski kapeli ( Jahresbericht des k. k. I.
Staatsgymnasiums, 1912). Kot neobvezen predmet je izbral pouk petja, ki ga je
poučeval glasbeni pedagog in zborovodja Marko Bajuk (1882–1961). Slednje-
ga je v gimnazijskih letih glasbeno izobrazil Anton Foerster (1837−1926) na
Alojzijevišču v Ljubljani, tam pa je vneto gojil še cerkveno petje. Prav od Mar-
ka Bajuka (1912) je Heribert v osmem razredu prejel posebno potrdilo, ki priča
o njegovih glasbenih vrlinah: »Poleg splošne glasbeno‒teoretične izobrazbe si
je pridobil s privatno pridnostjo in vzgledno marljivostjo izvrstno spretnost v
igranju na orglah, klavirju ter violini. Orglanje pri vseh šolskih mašah oskrbu-
je z izredno spretnostjo.« (Bajuk v Življenjepisu, b. l., str. 3)
Najbrž so uspehi na glasbenem področju v Heribertu vzbudile željo po
študiju glasbe. Vendar pa njegovega življenjskega cilja niso podpirali starši, ki
so mu študij glasbe celo odsvetoval, in ga usmerili v študij prava (Keršič Svetel,
2018). Želje staršev je sicer upošteval, vendar je bilo zanj zelo pomembno pra-
ško okolje, kjer se je vključil v živo kulturno vrvenje. Bil je reden obiskovalec
koncertov in gledališča. Pridno se je učil češkega jezika in študiral pravo, ven-
dar misli o študiju glasbe ni popolnoma opustil. Večkrat se je mudil in postaval
pred zgradbo praškega konservatorija ter zavidal tistim, ki jim je bilo dano tam
študirati (Življenjepis, b. l.). Po kratkotrajnem študiju v Pragi je spomladi leta
1915 prejel poziv k vojakom in obleči je moral vojaško suknjo.
čas prve svetovne vojne
Po prihodu v domovin, je bil poslan v oficirsko šolo v Breže na Koroškem (Frie
sach), nato pa še v Admont in Rottenmann. Februarja leta 1916 je odrinil na
fronto v Galicijo, od koder se je srečno vrnil, vendar je bil takoj poslan na novo
veliko bojišče na italijansko fronto. Na Krasu je preživel več ofenziv, tudi tisto
najhujšo na Doberdobu. Po dvodnevni moriji so ga 2. novembra 1916 zajeli kot
rezervnega poročnika in odpeljali v italijansko vojno ujetništvo (Življenjepis, b.
l.). Časopis Cerkveni glasbenik je o Svetelovem zajetju poročal takole: »Poroč-
nik Heri Hirschman, stud. jur. in nadarjen glasbenik, je bil meseca decembra
1916 od Italijanov ujet in se nahaja sedaj v Venosi, Potenza. Bog pripelji blagega
mladeniča srečno nazaj v domovino!« (»Razne reči«, 1917, str. 41)
136
