Page 56 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 56
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 33 si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/
obvezni/UN_glasbena_vzgoja.pdf
Rotar Pance, B. (2018). Strategies to work with musically talented primary
school pupils. In V. Marković and J. Martinović Bogojević (Ed.),
Zbornik radova s Međunarodnog simpozijuma iz oblasti muzičke
pedagogije: muzička pedagogija, izazov, inspircija i kreacija (pp. 29–43).
Muzička akademija.
Webster, P. R. (2011). Construction of music learning. In R. Colwell and
P. R. Webster (Eds.), MENC handbook of research on music learning:
Volume 1: Strategies (pp. 35–83). Oxford University Press.
Wiggins, J. (1999). Teacher control and creativity: Carefully designed
compositional experiences can foster students‘ creative processes and
augment teachers‘ assessment efforts. Music Educators Journal, 85(5), 30–
44.
Wiggins, J. (2002). Creative process as meaningful music thinking. In T.
Sullivan and L. Willingham (Eds.), Creativity and music education (pp.
78–88). Britannia Printers.
Povzetek
UDC 37.013:159.954
Prispevek je zasnovan na komparativni analizi učnih načrtov za osnovnošolska predme-
ta Glasbena kultura v Črni gori in Glasbena vzgoja (Glasbena umetnost) v Sloveniji. Zanima-
lo nas je, kako je v učnih načrtih zastopana ustvarjalnost kot ena od treh temeljnih glas-
benih dejavnosti. Primerjava števila učnih ur glasbenih predmetov v predmetnikih obeh
držav je pokazala, da imajo slovenski učenci v času osnovnošolskega izobraževanja v pri-
merjavi s črnogorskimi učenci 141 ur glasbenega pouka več. Največja razlika v številu uč-
nih ur je v prvem triletju. Črnogorski učenci imajo v 1., 2. in 3. razredu po 35 ur glasbenega
pouka na leto, slovenski učenci pa 70 ur. V Črni gori je do zmanjšanja učnih ur prišlo leta
2016 ob izvedbi zadnje reforme osnovnošolskega izobraževanja. Glasbene ustvarjalne
dejavnosti lahko črnogorski osnovnošolski učitelji uresničujejo izven obveznega pred-
meta Glasbena kultura tudi skozi različne interesne dejavnosti in izbirni predmet Glas-
bena delavnica, ki je bil v šolskem letu 2019/20 umeščen v tretje triletje.
Učna načrta obveznih glasbenih predmetov se v državah razlikujeta tudi v uporabljeni
metodologiji. Črnogorski učni načrt je usmerjen na rezultate vzgojno-izobraževalnega
dela oz. na učne izide, slovenski učni načrt pa na operativne učne cilje na posameznih de-
javnostnih področjih. Za razliko od slovenskega učnega načrta, ki ima opredeljene učne
cilje na vseh treh dejavnostnih področjih, se izvajanje, poslušanje in ustvarjanje v črno-
gorskem učnem načrtu obravnavajo kot učni izidi in kot dejavnosti. V črnogorskem uč-
nem načrtu noben krovni učni izid ne vključuje ustvarjanja. Komparativna analiza je po-
kazala, da je ustvarjanje v slovenskem učnem načrtu zastopano z večjo preciznostjo in
postopnostjo, kar posledično pomeni tudi širši spekter dejavnosti. V črnogorskem uč-
nem načrtu ustvarjanje spremlja ostale dejavnosti. Priporočeno je, da se kombinira s po-
56
obvezni/UN_glasbena_vzgoja.pdf
Rotar Pance, B. (2018). Strategies to work with musically talented primary
school pupils. In V. Marković and J. Martinović Bogojević (Ed.),
Zbornik radova s Međunarodnog simpozijuma iz oblasti muzičke
pedagogije: muzička pedagogija, izazov, inspircija i kreacija (pp. 29–43).
Muzička akademija.
Webster, P. R. (2011). Construction of music learning. In R. Colwell and
P. R. Webster (Eds.), MENC handbook of research on music learning:
Volume 1: Strategies (pp. 35–83). Oxford University Press.
Wiggins, J. (1999). Teacher control and creativity: Carefully designed
compositional experiences can foster students‘ creative processes and
augment teachers‘ assessment efforts. Music Educators Journal, 85(5), 30–
44.
Wiggins, J. (2002). Creative process as meaningful music thinking. In T.
Sullivan and L. Willingham (Eds.), Creativity and music education (pp.
78–88). Britannia Printers.
Povzetek
UDC 37.013:159.954
Prispevek je zasnovan na komparativni analizi učnih načrtov za osnovnošolska predme-
ta Glasbena kultura v Črni gori in Glasbena vzgoja (Glasbena umetnost) v Sloveniji. Zanima-
lo nas je, kako je v učnih načrtih zastopana ustvarjalnost kot ena od treh temeljnih glas-
benih dejavnosti. Primerjava števila učnih ur glasbenih predmetov v predmetnikih obeh
držav je pokazala, da imajo slovenski učenci v času osnovnošolskega izobraževanja v pri-
merjavi s črnogorskimi učenci 141 ur glasbenega pouka več. Največja razlika v številu uč-
nih ur je v prvem triletju. Črnogorski učenci imajo v 1., 2. in 3. razredu po 35 ur glasbenega
pouka na leto, slovenski učenci pa 70 ur. V Črni gori je do zmanjšanja učnih ur prišlo leta
2016 ob izvedbi zadnje reforme osnovnošolskega izobraževanja. Glasbene ustvarjalne
dejavnosti lahko črnogorski osnovnošolski učitelji uresničujejo izven obveznega pred-
meta Glasbena kultura tudi skozi različne interesne dejavnosti in izbirni predmet Glas-
bena delavnica, ki je bil v šolskem letu 2019/20 umeščen v tretje triletje.
Učna načrta obveznih glasbenih predmetov se v državah razlikujeta tudi v uporabljeni
metodologiji. Črnogorski učni načrt je usmerjen na rezultate vzgojno-izobraževalnega
dela oz. na učne izide, slovenski učni načrt pa na operativne učne cilje na posameznih de-
javnostnih področjih. Za razliko od slovenskega učnega načrta, ki ima opredeljene učne
cilje na vseh treh dejavnostnih področjih, se izvajanje, poslušanje in ustvarjanje v črno-
gorskem učnem načrtu obravnavajo kot učni izidi in kot dejavnosti. V črnogorskem uč-
nem načrtu noben krovni učni izid ne vključuje ustvarjanja. Komparativna analiza je po-
kazala, da je ustvarjanje v slovenskem učnem načrtu zastopano z večjo preciznostjo in
postopnostjo, kar posledično pomeni tudi širši spekter dejavnosti. V črnogorskem uč-
nem načrtu ustvarjanje spremlja ostale dejavnosti. Priporočeno je, da se kombinira s po-
56
