Page 61 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 61
»niso bili podvrženi razvoju, pač pa so se kot citati vključevali v nov zvoč- tilen slakan ◆ analiza kompozicijskega stavka alojza srebotnjaka v orkestralni skladbi slovenica
ni prostor« (Kralj Bervar, 2005, str. 40).
Omejen zvočni prostor je v Slovenici oblikovan z raznovrstnimi kompo-
zicijskimi prijemi, ki odsevajo vpliv ter pečat časa in prostora skladateljevega
ustvarjanja – iskanje novega v glasbi, eksperimentiranje z raznovrstnimi glas-
benimi elementi, estetska mnogovrstnost in slogovni pluralizem –, pri čemer
pa je potrebno poudariti tudi skladateljev interes za sodobno glasbo, študij v
tujini (Rim, London, Pariz, Siena) ter nenazadnje tudi članstvo in udejstvova-
nje v avantgardno usmerjenih skupinah, kot so Klub komponistov, društvo Col-
legium musicum in Pro musica viva (Barbo, 2001). Kompozicijski prijemi v Slo-
venici sicer niso odraz strogih prevzetih dodekafonskih načel ali kakršnih koli
drugih, predvsem razumskih in strukturalistično togih kompozicijskih teh-
nik, s katerimi se je Srebotnjak spoznal v času študija (dela, kot so Invenzione
variata za klavir, Epitaf za violino in klavir, Microsongs za glas in 13 instrumen-
tov, Monologi za flavto, oboo, rog, timpane in godalni orkester, Antifona za sim-
fonični orkester, nosijo pečat iskanja in se naslanjajo na najdrznejše kompozicij-
ske prijeme tistega časa), pač pa kažejo že na urejeno pridobljeno znanje, ki je le
njemu lastno in se ujema z njegovim ustvarjalnim hotenjem (Gabrijelčič, 1966).
Krajši uvod o Srebotnjakovi glasbeni estetiki in vplivih, s katerimi je gra-
dil in razvijal svoj kompozicijski stavek, želim preusmeriti k vsebinskim in h
kompozicijsko tehničnim kvalitetam, katerih diapazon je v skladateljevih de-
lih izredno raznolik in vreden občudovanja.
raziskovalna vprašanja in metodologija
Namen pričujočega prispevka je razgrniti Srebotnjakovo kompozicijsko zasno-
vo in pristope pri ustvarjanju orkestralne skladbe Slovenice, razkriti posamezne
elemente, tematski razvoj, glasbeni izraz in njihovo medsebojno povezanost.
Kakšen je torej omenjeni skladateljev zvočni prostor, v katerega je postavil
folklorne elemente? Kako je zgrajen? Kakšne barvne kombinacije je uporabil
in zakaj ravno te? Kako je prepletal staro (ali, kot je sam zapisal v komentarju
ob krstni izvedbi, »morda najstarejšo«) in novodobno zvočnost? Gre pri tem
za kakšno globljo zvočno vizijo? Podobo? Kakšna je dramaturgija skladbe kot
celote? Kakšno vlogo ima pri tem zunanja glasbena struktura? Tekstura? Je
mogoče najti kompozicijsko tehnično, elementarno povezavo med posamezni-
mi stavki? Kakšno vlogo je pri tem skladatelj namenil izvajalskemu aparatu?
Takšnih in podobnih vprašanj bi bilo mogoče formulirati neskončno
mnogo, odgovore in razlago pa bi nedvomno lahko našli v več analitičnih iz-
hodiščih oz. iztočnicah. Glavni vir je v precejšnji meri uporaba metode ana-
lize glasbe (sinonim za razčlenjevanje posameznih glasbenih in kompozicij-
skih prvin), ki pa jo je mogoče razumeti v širšem smislu (s stališča sociologije,
psihologije, filozofije, kompozicijske tehnike itn.) ali v ožjem pomenu besede
61
ni prostor« (Kralj Bervar, 2005, str. 40).
Omejen zvočni prostor je v Slovenici oblikovan z raznovrstnimi kompo-
zicijskimi prijemi, ki odsevajo vpliv ter pečat časa in prostora skladateljevega
ustvarjanja – iskanje novega v glasbi, eksperimentiranje z raznovrstnimi glas-
benimi elementi, estetska mnogovrstnost in slogovni pluralizem –, pri čemer
pa je potrebno poudariti tudi skladateljev interes za sodobno glasbo, študij v
tujini (Rim, London, Pariz, Siena) ter nenazadnje tudi članstvo in udejstvova-
nje v avantgardno usmerjenih skupinah, kot so Klub komponistov, društvo Col-
legium musicum in Pro musica viva (Barbo, 2001). Kompozicijski prijemi v Slo-
venici sicer niso odraz strogih prevzetih dodekafonskih načel ali kakršnih koli
drugih, predvsem razumskih in strukturalistično togih kompozicijskih teh-
nik, s katerimi se je Srebotnjak spoznal v času študija (dela, kot so Invenzione
variata za klavir, Epitaf za violino in klavir, Microsongs za glas in 13 instrumen-
tov, Monologi za flavto, oboo, rog, timpane in godalni orkester, Antifona za sim-
fonični orkester, nosijo pečat iskanja in se naslanjajo na najdrznejše kompozicij-
ske prijeme tistega časa), pač pa kažejo že na urejeno pridobljeno znanje, ki je le
njemu lastno in se ujema z njegovim ustvarjalnim hotenjem (Gabrijelčič, 1966).
Krajši uvod o Srebotnjakovi glasbeni estetiki in vplivih, s katerimi je gra-
dil in razvijal svoj kompozicijski stavek, želim preusmeriti k vsebinskim in h
kompozicijsko tehničnim kvalitetam, katerih diapazon je v skladateljevih de-
lih izredno raznolik in vreden občudovanja.
raziskovalna vprašanja in metodologija
Namen pričujočega prispevka je razgrniti Srebotnjakovo kompozicijsko zasno-
vo in pristope pri ustvarjanju orkestralne skladbe Slovenice, razkriti posamezne
elemente, tematski razvoj, glasbeni izraz in njihovo medsebojno povezanost.
Kakšen je torej omenjeni skladateljev zvočni prostor, v katerega je postavil
folklorne elemente? Kako je zgrajen? Kakšne barvne kombinacije je uporabil
in zakaj ravno te? Kako je prepletal staro (ali, kot je sam zapisal v komentarju
ob krstni izvedbi, »morda najstarejšo«) in novodobno zvočnost? Gre pri tem
za kakšno globljo zvočno vizijo? Podobo? Kakšna je dramaturgija skladbe kot
celote? Kakšno vlogo ima pri tem zunanja glasbena struktura? Tekstura? Je
mogoče najti kompozicijsko tehnično, elementarno povezavo med posamezni-
mi stavki? Kakšno vlogo je pri tem skladatelj namenil izvajalskemu aparatu?
Takšnih in podobnih vprašanj bi bilo mogoče formulirati neskončno
mnogo, odgovore in razlago pa bi nedvomno lahko našli v več analitičnih iz-
hodiščih oz. iztočnicah. Glavni vir je v precejšnji meri uporaba metode ana-
lize glasbe (sinonim za razčlenjevanje posameznih glasbenih in kompozicij-
skih prvin), ki pa jo je mogoče razumeti v širšem smislu (s stališča sociologije,
psihologije, filozofije, kompozicijske tehnike itn.) ali v ožjem pomenu besede
61
