Page 20 - Zabukovec Baruca, Petra. 2020. Z odgovornostjo do družbenih spremembv smeri trajnostno odgovornega razvoja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 20
Z odgovornostjo do družbenih sprememb
žnost, da ga preoblikujejo. Meni, da je družbena struktura odvisna
od znanja in je podvržena družbenim odnosom, ki obstajajo v ne-
kem cˇasovnem obdobju in prostoru. Inštitucije kot država in biro-
kracija izkazujejo neko trajnost, ki se s cˇasom spreminja. Njegovi po-
gledi na družbene strukture, sisteme in inštitucije so tesno povezani
z idejo delovanja posameznika skozi akcijo. Avtor ljudi oznacˇi kot ak-
terje, ki so s svojim delovanjem zmožni spreminjati svet okoli sebe.
Pri tem izkljucˇuje možnost, da se spremembe odvijajo v smeri in na
nacˇin, kot ga je posameznik predvidel in pricˇakoval. Meni, da druž-
beno delovanje vkljucˇuje tudi odnose mocˇi, pri cˇemer mocˇ vidi kot
omejitev in hkrati zmožnost, da stvari spremenimo. To mocˇ oznacˇi
kot transformacijsko zmožnost (Giddens 1976). Njegove ideje se še
razvijajo, kljub temu da jih kritizirajo. M. Archer (1982) meni, da je
20 Giddens preozko povezal delovanje in strukturo ter zmožnost akter-
jev, da spreminjajo strukture s spreminjanjem vedenja. Po njenem
mnenju strukturnih znacˇilnosti družbe ne moremo spreminjati po
želji, vsaj ne v cˇasovnem okviru, ki bi si ga vpleteni akterji želeli.
Postmodernizem, dezorientacija posameznika in odgovornost
Z vidika sociološke teorije postmodernizma obstaja soglasje, da v
nekaterih sodobnih družbah potekajo spremembe v smeri odgovor-
nosti. Postmoderni teoretiki se nagibajo k mnenju, da ljudje ne verja-
mejo vecˇ v neizogibnost napredka in mocˇ znanosti, s katero bi lahko
razrešili vse probleme, ter v popolnost cˇloveštva ali zmožnost vode-
nja družb na racionalen nacˇin. Glede prihodnosti sta prisotna splo-
šni pesimizem in nezaupanje. Po teoriji postmodernizma so ljudje
izgubili zaupanje v velike nacˇrte na vseh podrocˇjih družbenega ži-
vljenja in veliki resnici, pravicˇnost in napredek, sta izgubili na po-
menu. Braudrillard (1983) v svoji knjigi Simulations ugotavlja, da je
osrednji pomen potrošnje materialnih dobrin zamenjalo kupovanje
in prodajanje znakov ter podob, ki nimajo zveze z resnicˇnim, kar pri-
merja s simulakrom. Tudi na podrocˇju politike je pesimisticˇen in go-
vori o družbi kot »cˇrni luknji« brez mocˇi in rešitve za prihodnost.
Harvey (1990) se strinja, da je v družbi prišlo do pomembnih spre-
memb, vendar je zadržan do mnenj, da se družba spreminja v svojih
temeljih, pri cˇemer se osredinja predvsem na ekonomske dejavnike,
ki vplivajo na spremembe. Izhaja iz predpostavke, da v kapitalizmu,
ki temelji na ekonomski rasti in nenehni dinamiki inovacij, vedno
obstaja možnost sprememb, pri cˇemer so obdobja kriz neizogibna,
žnost, da ga preoblikujejo. Meni, da je družbena struktura odvisna
od znanja in je podvržena družbenim odnosom, ki obstajajo v ne-
kem cˇasovnem obdobju in prostoru. Inštitucije kot država in biro-
kracija izkazujejo neko trajnost, ki se s cˇasom spreminja. Njegovi po-
gledi na družbene strukture, sisteme in inštitucije so tesno povezani
z idejo delovanja posameznika skozi akcijo. Avtor ljudi oznacˇi kot ak-
terje, ki so s svojim delovanjem zmožni spreminjati svet okoli sebe.
Pri tem izkljucˇuje možnost, da se spremembe odvijajo v smeri in na
nacˇin, kot ga je posameznik predvidel in pricˇakoval. Meni, da druž-
beno delovanje vkljucˇuje tudi odnose mocˇi, pri cˇemer mocˇ vidi kot
omejitev in hkrati zmožnost, da stvari spremenimo. To mocˇ oznacˇi
kot transformacijsko zmožnost (Giddens 1976). Njegove ideje se še
razvijajo, kljub temu da jih kritizirajo. M. Archer (1982) meni, da je
20 Giddens preozko povezal delovanje in strukturo ter zmožnost akter-
jev, da spreminjajo strukture s spreminjanjem vedenja. Po njenem
mnenju strukturnih znacˇilnosti družbe ne moremo spreminjati po
želji, vsaj ne v cˇasovnem okviru, ki bi si ga vpleteni akterji želeli.
Postmodernizem, dezorientacija posameznika in odgovornost
Z vidika sociološke teorije postmodernizma obstaja soglasje, da v
nekaterih sodobnih družbah potekajo spremembe v smeri odgovor-
nosti. Postmoderni teoretiki se nagibajo k mnenju, da ljudje ne verja-
mejo vecˇ v neizogibnost napredka in mocˇ znanosti, s katero bi lahko
razrešili vse probleme, ter v popolnost cˇloveštva ali zmožnost vode-
nja družb na racionalen nacˇin. Glede prihodnosti sta prisotna splo-
šni pesimizem in nezaupanje. Po teoriji postmodernizma so ljudje
izgubili zaupanje v velike nacˇrte na vseh podrocˇjih družbenega ži-
vljenja in veliki resnici, pravicˇnost in napredek, sta izgubili na po-
menu. Braudrillard (1983) v svoji knjigi Simulations ugotavlja, da je
osrednji pomen potrošnje materialnih dobrin zamenjalo kupovanje
in prodajanje znakov ter podob, ki nimajo zveze z resnicˇnim, kar pri-
merja s simulakrom. Tudi na podrocˇju politike je pesimisticˇen in go-
vori o družbi kot »cˇrni luknji« brez mocˇi in rešitve za prihodnost.
Harvey (1990) se strinja, da je v družbi prišlo do pomembnih spre-
memb, vendar je zadržan do mnenj, da se družba spreminja v svojih
temeljih, pri cˇemer se osredinja predvsem na ekonomske dejavnike,
ki vplivajo na spremembe. Izhaja iz predpostavke, da v kapitalizmu,
ki temelji na ekonomski rasti in nenehni dinamiki inovacij, vedno
obstaja možnost sprememb, pri cˇemer so obdobja kriz neizogibna,
