Page 24 - Zabukovec Baruca, Petra. 2020. Z odgovornostjo do družbenih spremembv smeri trajnostno odgovornega razvoja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 24
Z odgovornostjo do družbenih sprememb
in potrošniško dejavnostjo, ni samo nova tema v mednarodnih od-
nosih, temvecˇ izziv za razumevanje nacionalne suverenosti v smislu
skupne odgovornosti. Küng (1990) sodi med teoretike, ki so se med
prvimi ukvarjali s svetovno odgovornostjo in z iskanjem nove global-
ne eticˇnosti. Trdi, da brez morale in univerzalno zavezujocˇih eticˇnih
norm ter brez »globalnega standarda« narodom preti nevarnost, da
bodo zapadli v krizo, ki bi lahko pripeljala do nacionalnega propa-
da, to je gospodarskega bankrota, družbenega propada in politicˇne
katastrofe (Küng 1990, 25). Svoje trditve utemeljuje na dejstvu, da se
svet ne soocˇa samo z gospodarskimi, s politicˇnimi in z okoljskimi iz-
zivi, temvecˇ išcˇe tudi skupno globalno eticˇno zavest, ki bo temeljila
na vrednotah, ki bodo skupne vsem.
Sociolog Bauman (2009) postmoderno etiko obravnava v proce-
24 snih in vzrocˇnih povezavah, v katerih se izgublja odgovornost za po-
sledice. Za normalno delovanje v sodobni družbi so ljudje tehno-
logijo in vzpostavljene sisteme prisiljeni uporabljati brez presoje in
tehtanja skladnosti s svojimi eticˇnimi vrednotami. Tako pridemo do
paradoksa, da oseba, ki opravi neko dejanje, ni nujno odgovorna za
posledice svojega dejanja. Temeljno eticˇno spoznanje sociologije je,
da vsak posameznik, ki deluje v družbenem kontekstu, v katerem ni-
ma nadzora nad svojim ravnanjem, ni v celoti odgovoren za svoje
dejanje. To je v nasprotju s splošnim prepricˇanjem, da ima vsakdo
popoln nadzor nad najpomembnejšimi vidiki lastnega življenja, ki
je v sociologiji, kot smo videli, tema širokih razprav. Skozi napor sa-
morefleksije in uvid nevzdržnosti moderne, ki je zašla v slepo ulico,
Bauman (2009) vidi preobrat v novem postmodernem pogledu na
moralne dileme. Z dopustnimi pravili, ki so univerzalna in nareku-
jejo odrejene dolžnosti posameznika, moralna odgovornost obsta-
ja samo v kontekstu posameznika in se lahko izraža le individualno
skozi smisel, vzajemnost in odgovornost (Bauman 2009, 72).
Pot iz sedanje globalne družbeno-ekonomske, okoljske in vredno-
tne krize Smith (2010) vidi v soodvisnosti, ki temelji na odgovornosti
družbe, tudi med temelji ekonomije. Mulej (2012) izpostavi, da je bla-
ginja danes navidezna in zahteva novo usmeritev razvoja k družbe-
ni odgovornosti, ki uveljavlja soodvisnost in celovit pristop. Pri tem
celovitost vedenjskega pristopa opredeli z odlocˇitvijo ali dejanjem,
podvrženim odnosom soodvisnosti in realisticˇnosti. Dosegljiva je z
medstrokovnim ustvarjalnim sodelovanjem, ki presega navidezno
celovitost, omejeno na posamicˇno stroko ali izbrani vidik. Pri tem
in potrošniško dejavnostjo, ni samo nova tema v mednarodnih od-
nosih, temvecˇ izziv za razumevanje nacionalne suverenosti v smislu
skupne odgovornosti. Küng (1990) sodi med teoretike, ki so se med
prvimi ukvarjali s svetovno odgovornostjo in z iskanjem nove global-
ne eticˇnosti. Trdi, da brez morale in univerzalno zavezujocˇih eticˇnih
norm ter brez »globalnega standarda« narodom preti nevarnost, da
bodo zapadli v krizo, ki bi lahko pripeljala do nacionalnega propa-
da, to je gospodarskega bankrota, družbenega propada in politicˇne
katastrofe (Küng 1990, 25). Svoje trditve utemeljuje na dejstvu, da se
svet ne soocˇa samo z gospodarskimi, s politicˇnimi in z okoljskimi iz-
zivi, temvecˇ išcˇe tudi skupno globalno eticˇno zavest, ki bo temeljila
na vrednotah, ki bodo skupne vsem.
Sociolog Bauman (2009) postmoderno etiko obravnava v proce-
24 snih in vzrocˇnih povezavah, v katerih se izgublja odgovornost za po-
sledice. Za normalno delovanje v sodobni družbi so ljudje tehno-
logijo in vzpostavljene sisteme prisiljeni uporabljati brez presoje in
tehtanja skladnosti s svojimi eticˇnimi vrednotami. Tako pridemo do
paradoksa, da oseba, ki opravi neko dejanje, ni nujno odgovorna za
posledice svojega dejanja. Temeljno eticˇno spoznanje sociologije je,
da vsak posameznik, ki deluje v družbenem kontekstu, v katerem ni-
ma nadzora nad svojim ravnanjem, ni v celoti odgovoren za svoje
dejanje. To je v nasprotju s splošnim prepricˇanjem, da ima vsakdo
popoln nadzor nad najpomembnejšimi vidiki lastnega življenja, ki
je v sociologiji, kot smo videli, tema širokih razprav. Skozi napor sa-
morefleksije in uvid nevzdržnosti moderne, ki je zašla v slepo ulico,
Bauman (2009) vidi preobrat v novem postmodernem pogledu na
moralne dileme. Z dopustnimi pravili, ki so univerzalna in nareku-
jejo odrejene dolžnosti posameznika, moralna odgovornost obsta-
ja samo v kontekstu posameznika in se lahko izraža le individualno
skozi smisel, vzajemnost in odgovornost (Bauman 2009, 72).
Pot iz sedanje globalne družbeno-ekonomske, okoljske in vredno-
tne krize Smith (2010) vidi v soodvisnosti, ki temelji na odgovornosti
družbe, tudi med temelji ekonomije. Mulej (2012) izpostavi, da je bla-
ginja danes navidezna in zahteva novo usmeritev razvoja k družbe-
ni odgovornosti, ki uveljavlja soodvisnost in celovit pristop. Pri tem
celovitost vedenjskega pristopa opredeli z odlocˇitvijo ali dejanjem,
podvrženim odnosom soodvisnosti in realisticˇnosti. Dosegljiva je z
medstrokovnim ustvarjalnim sodelovanjem, ki presega navidezno
celovitost, omejeno na posamicˇno stroko ali izbrani vidik. Pri tem
