Page 23 - Zabukovec Baruca, Petra. 2020. Z odgovornostjo do družbenih spremembv smeri trajnostno odgovornega razvoja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Soodvisnost delovanja v mreži globalnih tokov 23

oblike turisticˇne ponudbe povecˇujejo možnosti za dostopnost in po-
tovanja velikega števila ljudi v tujino, kar ima multiplikativen ucˇinek
na številne dejavnosti po vsem svetu, kjer nastajajo in se razvijajo
nove turisticˇne destinacije. Na povpraševanje v turizmu vplivajo zu-
nanji dejavniki, ki so povezani z makrorazvojem pod vplivom ekono-
mije in politike, z varnostjo okolja, demografskimi spremembami, s
tehnologijo, pospeševanjem potovanj in z zmožnostjo ponudbe (Lo-
hmann 2004).

Na globalni ravni se družba soocˇa z dolocˇenimi problemi, med
katerimi Willard (2002) izpostavi pet vecˇjih: podnebne spremembe,
onesnaženje in zdravje, globalni protiudarec, energetski krcˇ ter ero-
zijo zaupanja. S tem so povezana dolocˇena tveganja, zato deležniki
na strani povpraševanja (potrošniki, aktivisti, civilna družba, vlade
in financˇni sektor) zahtevajo na globalni sistemski ravni nove stan-
darde in regulative.

Z globalizacijo in narašcˇajocˇo soodvisnostjo sveta tako na ravni
pojavov in odnosov kot na sistemski in inštitucionalni ravni (Sassen
2007) je mednarodna organiziranost hitro prerasla v globalno orga-
niziranost in postavila globalna pravila mednarodnega obnašanja v
turizmu (Urry 2003). Globalne organizacije in združenja imajo po-
sredniško vlogo v povezovanju mikroravni z velikimi inštitucijami in
podsistemi, ki lahko na moralni pomembnosti pridobijo le s shema-
mi nadrejenih vrednot, med katere sodita odgovornost in trajnost.
Glede na prikazane izzive globalnega sistema imata socialna in kul-
turna politika številne, delno tudi protislovne, naloge. Usmerjenje
teh politik na transnacionalni ravni pomeni prizadevanja odgovor-
nih pri upravljanju s tlecˇimi krizami v soodvisni pluralisticˇni družbi,
ki je prežeta tako z velikimi ideologijami kot tudi majhnimi dnevni-
mi politikami in razlicˇnimi interesi korporacij.

Razmah in nepredvidljivost globalizacije na makroravni sovpada
s pojavom globalne eticˇne zavesti, ki je izzvala tradicionalne pogle-
de, vezane na napredek in dileme v širšem kontekstu razmerij med
družbo in naravo. Nash (1989) pojav okoljske etike povezuje z razvo-
jem liberalizma, ko so se »naravne pravice ljudi« zacˇele povezovati
s »pravicami narave«. Osnovna znacˇilnost moralnovrednotnega od-
nosa vkljucˇuje presojo posameznika o tem, ali ravnamo dobro ali
slabo, pravilno ali nepravilno, dopustno ali nedopustno, bodisi v raz-
merju do živali, rastlin, narave in življenja nasploh. Globalna razse-
žnost okoljske problematike, povezane s produkcijsko, transportno