Page 18 - Zabukovec Baruca, Petra. 2020. Z odgovornostjo do družbenih spremembv smeri trajnostno odgovornega razvoja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 18
Z odgovornostjo do družbenih sprememb
Družbene spremembe na makroravni potekajo prek odnosov med
strukturo družbe in vlogo delovanja posameznika v njej. Med prvimi
sociologi je Max Weber (1988) zagovarjal teorijo družbenega delova-
nja in povezal družbene strukture z družbenim delovanjem posame-
znikov. Kasneje so v moderni družbeni teoriji simbolicˇni interakcio-
nisti (Mead 1934; Blumer 1969; Goffman 1974)1 dokazovali, da družbo
ustvarjajo ljudje s svojim lastnim delovanjem. Vecˇina sociologov se
ukvarja z enim ali drugim pristopom in na splošno ne obravnava-
jo obeh hkrati. Za potrebe razumevanja sprememb v družbi je treba
osvetliti poglede na uravnoteženost sistema delovanja celotne druž-
be. Parsons (1977) kot tipicˇen predstavnik funkcionalizma v svoji teo-
riji družbenih sprememb izhaja iz družbenega reda in na spremem-
be gleda kot na proces družbene evolucije, ki prehaja od preprostej-
18 ših h kompleksnejšim razvojnim oblikam. Vrednostni sistem oznacˇi
kot temeljno integrativno tkivo družbe in kot bistvena elementa za
ravnovesje družbenega sistema izpostavi proces socializacije in pro-
ces družbenega nadzora. Pri tem postavi štiri funkcionalne pogoje,
ki jih mora družba razrešiti za preživetje. To so adaptacija, doseganje
ciljev, integracija in vzdrževanje vzorcev. Rešitve teh štirih predpogo-
jev je treba institucionalizirati, da se ohranijo skozi cˇas, pri cˇemer so
med seboj povezani in sprememba v enem pogoju povzrocˇi odziv v
drugem, zato jih moramo opazovati v gibljivem ravnovesju. Parsons
(1977 v Haralambos in Holborn 1995) meni, da se v primeru, ko pride
do motenj v uravnoteženem sistemu, sproži težnja po odzivu na to
motnjo, ki teži k obnavljanju ravnovesja v celotnem sistemu.
Na ožjem mikrosegmentu se s preucˇevanjem in razlago delovanja
posameznika v družbenem sistemu ukvarjajo simbolicˇni interakcio-
nisti, kot so Dewey, Mead, Blumer in drugi (Haralambos in Holborn
1995). Z vidika razumevanja odgovornosti je pomembna interakci-
ja posameznika, ki vpliva na njegove odzive, kajti mnoga družbena
pricˇakovanja niso specificˇna in posamezniki so podvrženi možnosti
izbire. Mead (1934) trdi, da ljudje aktivno ustvarjajo družbeno oko-
lje z interakcijo, hkrati pa jih to okolje oblikuje. Posamezniki usmer-
jajo lastno družbeno delovanje, hkrati pa nanje vplivajo stališcˇa in
1. Družbenostrukturni dejavniki v Thomasovi, Meadovi in Goffmanovi razlagi ome-
jujejo (ne pa dolocˇajo) individualne možnosti posameznikov, v Blumerjevi razlagi pa
je osnova pomenov osebna izbira, pomen je osebne narave, posameznik kreira po-
mene sam, spontano in neodvisno (Šadl 1992).
Družbene spremembe na makroravni potekajo prek odnosov med
strukturo družbe in vlogo delovanja posameznika v njej. Med prvimi
sociologi je Max Weber (1988) zagovarjal teorijo družbenega delova-
nja in povezal družbene strukture z družbenim delovanjem posame-
znikov. Kasneje so v moderni družbeni teoriji simbolicˇni interakcio-
nisti (Mead 1934; Blumer 1969; Goffman 1974)1 dokazovali, da družbo
ustvarjajo ljudje s svojim lastnim delovanjem. Vecˇina sociologov se
ukvarja z enim ali drugim pristopom in na splošno ne obravnava-
jo obeh hkrati. Za potrebe razumevanja sprememb v družbi je treba
osvetliti poglede na uravnoteženost sistema delovanja celotne druž-
be. Parsons (1977) kot tipicˇen predstavnik funkcionalizma v svoji teo-
riji družbenih sprememb izhaja iz družbenega reda in na spremem-
be gleda kot na proces družbene evolucije, ki prehaja od preprostej-
18 ših h kompleksnejšim razvojnim oblikam. Vrednostni sistem oznacˇi
kot temeljno integrativno tkivo družbe in kot bistvena elementa za
ravnovesje družbenega sistema izpostavi proces socializacije in pro-
ces družbenega nadzora. Pri tem postavi štiri funkcionalne pogoje,
ki jih mora družba razrešiti za preživetje. To so adaptacija, doseganje
ciljev, integracija in vzdrževanje vzorcev. Rešitve teh štirih predpogo-
jev je treba institucionalizirati, da se ohranijo skozi cˇas, pri cˇemer so
med seboj povezani in sprememba v enem pogoju povzrocˇi odziv v
drugem, zato jih moramo opazovati v gibljivem ravnovesju. Parsons
(1977 v Haralambos in Holborn 1995) meni, da se v primeru, ko pride
do motenj v uravnoteženem sistemu, sproži težnja po odzivu na to
motnjo, ki teži k obnavljanju ravnovesja v celotnem sistemu.
Na ožjem mikrosegmentu se s preucˇevanjem in razlago delovanja
posameznika v družbenem sistemu ukvarjajo simbolicˇni interakcio-
nisti, kot so Dewey, Mead, Blumer in drugi (Haralambos in Holborn
1995). Z vidika razumevanja odgovornosti je pomembna interakci-
ja posameznika, ki vpliva na njegove odzive, kajti mnoga družbena
pricˇakovanja niso specificˇna in posamezniki so podvrženi možnosti
izbire. Mead (1934) trdi, da ljudje aktivno ustvarjajo družbeno oko-
lje z interakcijo, hkrati pa jih to okolje oblikuje. Posamezniki usmer-
jajo lastno družbeno delovanje, hkrati pa nanje vplivajo stališcˇa in
1. Družbenostrukturni dejavniki v Thomasovi, Meadovi in Goffmanovi razlagi ome-
jujejo (ne pa dolocˇajo) individualne možnosti posameznikov, v Blumerjevi razlagi pa
je osnova pomenov osebna izbira, pomen je osebne narave, posameznik kreira po-
mene sam, spontano in neodvisno (Šadl 1992).
