Page 19 - Zabukovec Baruca, Petra. 2020. Z odgovornostjo do družbenih spremembv smeri trajnostno odgovornega razvoja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 19
Družbene spremembe z makro- in mikrovidika 19
pricˇakovanja drugih. V tem kontekstu razvijejo obcˇutek jaza, ki je
predpogoj za mišljenje in prevzemanje vlog ter bistvenega pomena
za razvoj posameznika in njegovo sodelovanje v družbi. Pri tem so
kljucˇnega pomena simboli, ki so ljudem skupni in dajejo smisel ter
pomen življenju in zagotavljajo podlago za cˇloveško interakcijo. Ka-
sneje je na tej podlagi Blumer (1962) razvil tri temeljne premise sim-
bolicˇnega interakcionizma: (1) da se cˇloveška bitja ne odzivajo na zu-
nanje ali notranje dražljaje, temvecˇ delujejo na osnovi pomenov, ki
jih pripisujejo dogodkom ali predmetom; (2) pomeni se do neke me-
re ustvarjajo, preoblikujejo in razvijajo v interakcijskih situacijah ter
niso stalni in oblikovani vnaprej; (3) pomeni so posledica interpreta-
tivnih postopkov, ki jih uporabljajo akterji v kontekstih interakcije in
s prevzemanjem vlog drugega – akterji interpretirajo pomene in na-
mene drugih (Blumer 1962 v Haralambos in Holborn 1995). S tem so
posamezniki obravnavani kot aktivni ustvarjalci družbenega sveta,
kar je nasprotje obravnavi funkcionalistov, ki posameznikovo delo-
vanje povezujejo z mehanicˇnim odzivanjem na sile družbenih siste-
mov in jih postavljajo v pasivno vlogo. Potrebe družbenih sistemov
ter vrednote, vloge in norme, ki so del teh sistemov, oblikujejo njiho-
va dejanja, s cˇimer se Blumer (1962 v Haralambos in Holborn 1995)
ne strinja in trditev zavracˇa s sklepom, da se enacˇenje življenja cˇlo-
veške skupine z operacijami mehanicˇne strukture ali s funkcionira-
njem sistema, ki teži k ravnovesju, srecˇuje s težavami glede na znacˇaj
interakcije, ko udeleženci presojajo drug drugega in usmerjajo svoja
dejanja po tej presoji. Pri tem Blumer (1962 v Haralambos in Holborn
1995) upošteva obstoj družbenih inštitucij in se do neke mere strinja
s strukturiranim in rutiniziranim delovanjem, ki postavlja meje de-
lovanju posameznika, vendar meni, da kljub pravilom obstaja pro-
stor za cˇloveško iniciativo in ustvarjalnost. Kritiki Blumerjeve teorije
opozarjajo, da ni podana ustrezna razlaga, kako se standardizirano
in normativno vedenje razvije in zakaj so posamezniki motivirani,
da delujejo glede na družbene norme, predvsem pa je premalo ja-
sno razložen izvor pomenov in smislov.
Giddens (1976; 1984) je v svoji strukturalni teoriji obravnaval po-
vezavo med mikro- in makroravnema v družbenem sistemu. Posku-
šal je premostiti delitev med strukturo družbe in njenim delovanjem
ter pri tem poudaril, da gre za dve strani istega kovanca, kajti niti
struktura niti delovanje ne obstajata neodvisno. Ugotavlja, da ljudje
s svojim delovanjem stalno posegajo v svet in imajo pri tem zmo-
pricˇakovanja drugih. V tem kontekstu razvijejo obcˇutek jaza, ki je
predpogoj za mišljenje in prevzemanje vlog ter bistvenega pomena
za razvoj posameznika in njegovo sodelovanje v družbi. Pri tem so
kljucˇnega pomena simboli, ki so ljudem skupni in dajejo smisel ter
pomen življenju in zagotavljajo podlago za cˇloveško interakcijo. Ka-
sneje je na tej podlagi Blumer (1962) razvil tri temeljne premise sim-
bolicˇnega interakcionizma: (1) da se cˇloveška bitja ne odzivajo na zu-
nanje ali notranje dražljaje, temvecˇ delujejo na osnovi pomenov, ki
jih pripisujejo dogodkom ali predmetom; (2) pomeni se do neke me-
re ustvarjajo, preoblikujejo in razvijajo v interakcijskih situacijah ter
niso stalni in oblikovani vnaprej; (3) pomeni so posledica interpreta-
tivnih postopkov, ki jih uporabljajo akterji v kontekstih interakcije in
s prevzemanjem vlog drugega – akterji interpretirajo pomene in na-
mene drugih (Blumer 1962 v Haralambos in Holborn 1995). S tem so
posamezniki obravnavani kot aktivni ustvarjalci družbenega sveta,
kar je nasprotje obravnavi funkcionalistov, ki posameznikovo delo-
vanje povezujejo z mehanicˇnim odzivanjem na sile družbenih siste-
mov in jih postavljajo v pasivno vlogo. Potrebe družbenih sistemov
ter vrednote, vloge in norme, ki so del teh sistemov, oblikujejo njiho-
va dejanja, s cˇimer se Blumer (1962 v Haralambos in Holborn 1995)
ne strinja in trditev zavracˇa s sklepom, da se enacˇenje življenja cˇlo-
veške skupine z operacijami mehanicˇne strukture ali s funkcionira-
njem sistema, ki teži k ravnovesju, srecˇuje s težavami glede na znacˇaj
interakcije, ko udeleženci presojajo drug drugega in usmerjajo svoja
dejanja po tej presoji. Pri tem Blumer (1962 v Haralambos in Holborn
1995) upošteva obstoj družbenih inštitucij in se do neke mere strinja
s strukturiranim in rutiniziranim delovanjem, ki postavlja meje de-
lovanju posameznika, vendar meni, da kljub pravilom obstaja pro-
stor za cˇloveško iniciativo in ustvarjalnost. Kritiki Blumerjeve teorije
opozarjajo, da ni podana ustrezna razlaga, kako se standardizirano
in normativno vedenje razvije in zakaj so posamezniki motivirani,
da delujejo glede na družbene norme, predvsem pa je premalo ja-
sno razložen izvor pomenov in smislov.
Giddens (1976; 1984) je v svoji strukturalni teoriji obravnaval po-
vezavo med mikro- in makroravnema v družbenem sistemu. Posku-
šal je premostiti delitev med strukturo družbe in njenim delovanjem
ter pri tem poudaril, da gre za dve strani istega kovanca, kajti niti
struktura niti delovanje ne obstajata neodvisno. Ugotavlja, da ljudje
s svojim delovanjem stalno posegajo v svet in imajo pri tem zmo-
