Page 22 - Zabukovec Baruca, Petra. 2020. Z odgovornostjo do družbenih spremembv smeri trajnostno odgovornega razvoja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 22
Z odgovornostjo do družbenih sprememb
stim. Celotno shemo smisla ohranjajo in upravljajo inštitucije, kate-
rih delovanje je usmerjeno k skupnemu sistemu vrednot. Drugi vidik
so družbe, v katerih skupne in za vse obvezujocˇe vrednote niso vecˇ
vnaprej dolocˇene in strukturno zasidrane, s tem pa so dovzetnejše za
krize. Sheme vrednot delovanja so dolocˇene za posamezna podrocˇja
v družbi, kot so gospodarsko, politicˇno in socialno. V visoko razvitih
naprednih modernih družbah sistemi vrednot in sheme smisla niso
vecˇ skupna last vseh pripadnikov družbe. Uspeh moderne družbe je
mogocˇe dosecˇi z uzakonitvijo pravil in vpeljevanjem morale, s kate-
ro poskušamo reševati konkretne eticˇne dileme, ki se pojavljajo na
posameznih podrocˇjih delovanja, kot sta na primer medicinska ali
poslovna etika. Mnoge družbeno pomembne interakcije se odvijajo
na videz avtomaticˇno in jih ponotranjimo že ob primarni socializa-
22 ciji. Vnaprej dolocˇeno samoumevno delovanje obsega najvecˇji del
cˇlovekovega obstoja. Modernizacija je s tržno ekonomijo in demo-
kracijo to stanje predrugacˇila z možnostjo in nujnostjo izbire, ki se
odraža v modernem pluralizmu.
Soodvisnost delovanja v mreži globalnih tokov
Soodvisnost deležnikov sega preko nacionalnih meja in nacionalne
kulture. McLuhan (1992) je svet opisal kot »globalno vas«, kar je po-
sledica razvoja komunikacijske tehnologije, ki je omogocˇila odnose
med fizicˇno oddaljenimi posamezniki in družbami. Gospodarstva in
politike so zajete v mrežo globalnih tokov, kar zmanjšuje lokalne in
nacionalne razlike, avtonomijo in suverenost. Dokaz leži v pojavu
homogene globalne kulture in gospodarstva, kjer se težnja po lokal-
nem iz globalnega prelevi v »glokalno«. V praksi to pomeni, da je na-
kup blaga odvisen od cene surovin na eni celini, delovne sile na dru-
gi, filozofije in strateških smernic korporacije na tretji, na koncu ve-
rige pa se globalni izdelek prodaja z lokalnim pridihom. To brezmej-
no kroženje mednarodnega pretoka blaga, storitev, kapitala in ljudi
ima vecˇplastne ucˇinke, ki so tako pozitivni kot negativni in odstirajo
kompleksnost pojava globalizacije.
Pri tem sta še posebej pomembni cˇasovna in prostorska razse-
žnost, ki se odražata v razvoju prevoza in telekomunikacijskih teh-
nologij, s katerimi se realne razsežnosti sveta oddaljujejo oziroma
zbližujejo v odnosu do dostopnosti. V tem kontekstu je globalni turi-
zem postal eno izmed zanimivejših podrocˇij akademskega opazova-
nja in preucˇevanja (Castells 1989; Harvey 1990; Urry 2008). Sodobne
stim. Celotno shemo smisla ohranjajo in upravljajo inštitucije, kate-
rih delovanje je usmerjeno k skupnemu sistemu vrednot. Drugi vidik
so družbe, v katerih skupne in za vse obvezujocˇe vrednote niso vecˇ
vnaprej dolocˇene in strukturno zasidrane, s tem pa so dovzetnejše za
krize. Sheme vrednot delovanja so dolocˇene za posamezna podrocˇja
v družbi, kot so gospodarsko, politicˇno in socialno. V visoko razvitih
naprednih modernih družbah sistemi vrednot in sheme smisla niso
vecˇ skupna last vseh pripadnikov družbe. Uspeh moderne družbe je
mogocˇe dosecˇi z uzakonitvijo pravil in vpeljevanjem morale, s kate-
ro poskušamo reševati konkretne eticˇne dileme, ki se pojavljajo na
posameznih podrocˇjih delovanja, kot sta na primer medicinska ali
poslovna etika. Mnoge družbeno pomembne interakcije se odvijajo
na videz avtomaticˇno in jih ponotranjimo že ob primarni socializa-
22 ciji. Vnaprej dolocˇeno samoumevno delovanje obsega najvecˇji del
cˇlovekovega obstoja. Modernizacija je s tržno ekonomijo in demo-
kracijo to stanje predrugacˇila z možnostjo in nujnostjo izbire, ki se
odraža v modernem pluralizmu.
Soodvisnost delovanja v mreži globalnih tokov
Soodvisnost deležnikov sega preko nacionalnih meja in nacionalne
kulture. McLuhan (1992) je svet opisal kot »globalno vas«, kar je po-
sledica razvoja komunikacijske tehnologije, ki je omogocˇila odnose
med fizicˇno oddaljenimi posamezniki in družbami. Gospodarstva in
politike so zajete v mrežo globalnih tokov, kar zmanjšuje lokalne in
nacionalne razlike, avtonomijo in suverenost. Dokaz leži v pojavu
homogene globalne kulture in gospodarstva, kjer se težnja po lokal-
nem iz globalnega prelevi v »glokalno«. V praksi to pomeni, da je na-
kup blaga odvisen od cene surovin na eni celini, delovne sile na dru-
gi, filozofije in strateških smernic korporacije na tretji, na koncu ve-
rige pa se globalni izdelek prodaja z lokalnim pridihom. To brezmej-
no kroženje mednarodnega pretoka blaga, storitev, kapitala in ljudi
ima vecˇplastne ucˇinke, ki so tako pozitivni kot negativni in odstirajo
kompleksnost pojava globalizacije.
Pri tem sta še posebej pomembni cˇasovna in prostorska razse-
žnost, ki se odražata v razvoju prevoza in telekomunikacijskih teh-
nologij, s katerimi se realne razsežnosti sveta oddaljujejo oziroma
zbližujejo v odnosu do dostopnosti. V tem kontekstu je globalni turi-
zem postal eno izmed zanimivejših podrocˇij akademskega opazova-
nja in preucˇevanja (Castells 1989; Harvey 1990; Urry 2008). Sodobne
