Page 116 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 116
Mreža slovenskih splošnih bolnišnic
Teoretične iztočnice optimalne velikosti izvajalcev zdravstvene
dejavnosti
Izvajalci v javni lasti se obnašajo racionalno in minimirajo stroške in ma-
ksimirajo prihodke, kar je ključno za opredelitev njihove optimalne veli-
kosti. Ker gre pri razpravi o velikosti podjetja vedno za problem minimira-
nja stroškov, kar vodi do maksimiranja dobička, javna lastnina izvajalcev
zdravstvene dejavnosti in njihov nepridobitni značaj ne spreminja opisa-
nih iztočnic. Prav tako je pomembno, da izvajalec znotraj mreže javnega
zdravstva ne glede na lastninsko strukturo deluje ob danih cenah, saj cene
zdravstvenih storitev postavlja plačnik javnega zdravstva. To pomeni, da
vsaj na teoretski ravni ni razlogov, da ne bi domnevali, da se javni izvajalec
sekundarne zdravstvene dejavnosti ne bi obnašal enako, kot domnevamo
116 za podjetje znotraj ekonomske teorije. Pri definiranju optimalne velikos-
ti izvajalca zdravstvene dejavnosti tako izhajamo iz teorije optimalne veli-
kosti podjetja. V ekonomski teoriji o optimalni velikosti podjetja govorijo
mikroekonomska teorija, teorija transakcijskih stroškov, teorija industrij-
ske organizacije in teorija dinamičnih modelov rasti podjetja. V mono-
grafiji smo pri definiranju optimalne velikosti izvajalca zdravstvene de-
javnosti sledili mikroekonomski teoriji, ki je v bistvu v ozadju tudi skoraj
vseh drugih teorij.
Optimalna velikost podjetja v ekonomski teoriji
V tem poglavju se bomo ukvarjali s temeljnim vprašanjem, ki pojasnju-
je optimalno velikost podjetij. Velikost podjetij se spreminja s spreminja-
njem proizvodnih zmogljivosti, to pomeni s številom delovnih strojev in
velikostjo proizvodnih prostorov, ki jih uporabljajo v podjetju. Ko se la-
stniki in upravljavci odločajo o velikosti podjetja, morajo pri definiranju
velikosti podjetja upoštevati notranje dejavnike, ki so specifični za posa-
mezno podjetje. Pri tem je treba biti pozoren in upoštevati zlasti tehnolo-
gijo, stroške in posledično tudi dobiček, ki se odražajo v odnosu med pro-
izvodnimi značilnostmi podjetja na eni strani in tržnimi značilnostmi na
drugi strani. Skladno s tem ekonomska teorija definira, da podjetje dose-
ga optimalno velikost tako, da na eni strani upošteva notranje dejavni-
ke podjetja, hkrati pa na drugi strani sledi načelu maksimiranja dobička
(Tajnikar 2006a; 2006b). V ekonomski teoriji tako podjetje povečuje svoj
obseg proizvodnje in posledično proizvodne dejavnike do točke, ki vodi
do maksimiranja dobička. V točki, ko ugotovi, da povečevanje velikosti
podjetja povzroči zmanjševanje dobička, obsega proizvodnje ni več smi-
selno povečevati (You 1995; Tajnikar 2006b; Penrose 2013).
Teoretične iztočnice optimalne velikosti izvajalcev zdravstvene
dejavnosti
Izvajalci v javni lasti se obnašajo racionalno in minimirajo stroške in ma-
ksimirajo prihodke, kar je ključno za opredelitev njihove optimalne veli-
kosti. Ker gre pri razpravi o velikosti podjetja vedno za problem minimira-
nja stroškov, kar vodi do maksimiranja dobička, javna lastnina izvajalcev
zdravstvene dejavnosti in njihov nepridobitni značaj ne spreminja opisa-
nih iztočnic. Prav tako je pomembno, da izvajalec znotraj mreže javnega
zdravstva ne glede na lastninsko strukturo deluje ob danih cenah, saj cene
zdravstvenih storitev postavlja plačnik javnega zdravstva. To pomeni, da
vsaj na teoretski ravni ni razlogov, da ne bi domnevali, da se javni izvajalec
sekundarne zdravstvene dejavnosti ne bi obnašal enako, kot domnevamo
116 za podjetje znotraj ekonomske teorije. Pri definiranju optimalne velikos-
ti izvajalca zdravstvene dejavnosti tako izhajamo iz teorije optimalne veli-
kosti podjetja. V ekonomski teoriji o optimalni velikosti podjetja govorijo
mikroekonomska teorija, teorija transakcijskih stroškov, teorija industrij-
ske organizacije in teorija dinamičnih modelov rasti podjetja. V mono-
grafiji smo pri definiranju optimalne velikosti izvajalca zdravstvene de-
javnosti sledili mikroekonomski teoriji, ki je v bistvu v ozadju tudi skoraj
vseh drugih teorij.
Optimalna velikost podjetja v ekonomski teoriji
V tem poglavju se bomo ukvarjali s temeljnim vprašanjem, ki pojasnju-
je optimalno velikost podjetij. Velikost podjetij se spreminja s spreminja-
njem proizvodnih zmogljivosti, to pomeni s številom delovnih strojev in
velikostjo proizvodnih prostorov, ki jih uporabljajo v podjetju. Ko se la-
stniki in upravljavci odločajo o velikosti podjetja, morajo pri definiranju
velikosti podjetja upoštevati notranje dejavnike, ki so specifični za posa-
mezno podjetje. Pri tem je treba biti pozoren in upoštevati zlasti tehnolo-
gijo, stroške in posledično tudi dobiček, ki se odražajo v odnosu med pro-
izvodnimi značilnostmi podjetja na eni strani in tržnimi značilnostmi na
drugi strani. Skladno s tem ekonomska teorija definira, da podjetje dose-
ga optimalno velikost tako, da na eni strani upošteva notranje dejavni-
ke podjetja, hkrati pa na drugi strani sledi načelu maksimiranja dobička
(Tajnikar 2006a; 2006b). V ekonomski teoriji tako podjetje povečuje svoj
obseg proizvodnje in posledično proizvodne dejavnike do točke, ki vodi
do maksimiranja dobička. V točki, ko ugotovi, da povečevanje velikosti
podjetja povzroči zmanjševanje dobička, obsega proizvodnje ni več smi-
selno povečevati (You 1995; Tajnikar 2006b; Penrose 2013).
