Page 121 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 121
Optimalna velikost izvajalcev zdravstvene dejavnosti 121
poimenujemo nepopolna konkurenca. V takih razmerah torej zasledi-
mo velika, srednje velika ali mala podjetja, kar je posledica dejstva, da trg
sestavljajo najrazličnejše tržne strukture z različno velikostjo in različno
konkurenčnostjo. Na ta način si podjetja pridobijo različno tržno moč in
različen tržni delež, kar pa posledično vpliva na to, kako velika postanejo
podjetja (You 1995; Tommaso in Dubbini 2000; Tajnikar 2006b).
Nepopolna konkurenca je skupni pojem različnih tržnih struktur,
kar pomeni, da jo sestavljajo različne oblike konkurence (Bojnec idr.
2007; Samuelson in Nordhaus 2010; Pindyck in Rubinfeld 2013). Mala
podjetja lahko v panogi preživijo, če blaga ne diferencirajo z reklamo, ka-
kovostjo in prodajnimi potmi. To je posledica dejstva, da velika podjetja,
ki delujejo v razmerah nepopolne konkurence, zaradi svojega monopol-
nega položaja ne postavljajo cene v minimumu povprečnih stroškov. To
pa omogoča, da na trgu preživijo tudi manjša in stroškovno manj učin-
kovita podjetja. Tak je primer cenovnega vodstva, kjer lahko nekaj veli-
kih oligopolističnih podjetij deluje skupaj z malimi podjetji na ta način,
da tako eni kot drugi maksimirajo svoj dobiček. Prav tako je tak primer
možen tedaj, ko velika monopolistična podjetja dovoljujejo manj učin-
kovitim malim podjetjem, da preživijo, ker lahko obstoj malih podjetij,
še posebej v razmerah cikličnega gibanja trga, omogoča tudi dolgoročno
maksimiranje dobičkov velikih podjetij (Weis 1979; You 1995; Tajnikar
2006a; 2006b).
Še nazornejša razlaga razlik v velikosti podjetij v različnih sektorjih
in tudi znotraj neke dejavnosti je prisotna v primeru, ko blago ni diferen-
cirano s pomočjo reklame, ko podjetja ne ponujajo različno kakovostnih
proizvodov ter ko podjetja ne prodajajo blaga na različne načine. V teh
primerih trg razpade na tako imenovane tržne segmente, ki jih pogosto
definiramo kot nišne trge. Takšna tržna segmentacija vodi do številnih in
med seboj različnih trgov, ki zahtevajo različno tehnologijo, pri tem pa se
pojavlja tudi različno veliko povpraševanje. Zaradi poslovodnih stroškov
in pogosto tudi zaradi neustrezne tehnologije na takšnih tržnih segmen-
tih velikokrat velika podjetja ne morejo izoblikovati ustrezne ponudbe.
Posledično v teh primerih na trgih prevladujejo manjša podjetja (Weis
1979; You 1995; Tajnikar 2006b).
Diferenciacija v vseh navedenih primerih nastane predvsem z inve-
stiranjem v reklamo, kakovost in prodajne poti, kar posledično pomeni,
da postane problem optimalnega investiranja v diferenciacijo blaga pove-
zan z velikostjo podjetja. Če se pri oglaševanju pojavijo ekonomije obse-
ga, lahko take ekonomije obsega vodijo do večjih podjetij. To zelo nazor-
poimenujemo nepopolna konkurenca. V takih razmerah torej zasledi-
mo velika, srednje velika ali mala podjetja, kar je posledica dejstva, da trg
sestavljajo najrazličnejše tržne strukture z različno velikostjo in različno
konkurenčnostjo. Na ta način si podjetja pridobijo različno tržno moč in
različen tržni delež, kar pa posledično vpliva na to, kako velika postanejo
podjetja (You 1995; Tommaso in Dubbini 2000; Tajnikar 2006b).
Nepopolna konkurenca je skupni pojem različnih tržnih struktur,
kar pomeni, da jo sestavljajo različne oblike konkurence (Bojnec idr.
2007; Samuelson in Nordhaus 2010; Pindyck in Rubinfeld 2013). Mala
podjetja lahko v panogi preživijo, če blaga ne diferencirajo z reklamo, ka-
kovostjo in prodajnimi potmi. To je posledica dejstva, da velika podjetja,
ki delujejo v razmerah nepopolne konkurence, zaradi svojega monopol-
nega položaja ne postavljajo cene v minimumu povprečnih stroškov. To
pa omogoča, da na trgu preživijo tudi manjša in stroškovno manj učin-
kovita podjetja. Tak je primer cenovnega vodstva, kjer lahko nekaj veli-
kih oligopolističnih podjetij deluje skupaj z malimi podjetji na ta način,
da tako eni kot drugi maksimirajo svoj dobiček. Prav tako je tak primer
možen tedaj, ko velika monopolistična podjetja dovoljujejo manj učin-
kovitim malim podjetjem, da preživijo, ker lahko obstoj malih podjetij,
še posebej v razmerah cikličnega gibanja trga, omogoča tudi dolgoročno
maksimiranje dobičkov velikih podjetij (Weis 1979; You 1995; Tajnikar
2006a; 2006b).
Še nazornejša razlaga razlik v velikosti podjetij v različnih sektorjih
in tudi znotraj neke dejavnosti je prisotna v primeru, ko blago ni diferen-
cirano s pomočjo reklame, ko podjetja ne ponujajo različno kakovostnih
proizvodov ter ko podjetja ne prodajajo blaga na različne načine. V teh
primerih trg razpade na tako imenovane tržne segmente, ki jih pogosto
definiramo kot nišne trge. Takšna tržna segmentacija vodi do številnih in
med seboj različnih trgov, ki zahtevajo različno tehnologijo, pri tem pa se
pojavlja tudi različno veliko povpraševanje. Zaradi poslovodnih stroškov
in pogosto tudi zaradi neustrezne tehnologije na takšnih tržnih segmen-
tih velikokrat velika podjetja ne morejo izoblikovati ustrezne ponudbe.
Posledično v teh primerih na trgih prevladujejo manjša podjetja (Weis
1979; You 1995; Tajnikar 2006b).
Diferenciacija v vseh navedenih primerih nastane predvsem z inve-
stiranjem v reklamo, kakovost in prodajne poti, kar posledično pomeni,
da postane problem optimalnega investiranja v diferenciacijo blaga pove-
zan z velikostjo podjetja. Če se pri oglaševanju pojavijo ekonomije obse-
ga, lahko take ekonomije obsega vodijo do večjih podjetij. To zelo nazor-
