Page 119 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 119
Optimalna velikost izvajalcev zdravstvene dejavnosti 119
- Z asimetrijo informacij je pogosto povezano tudi vprašanje
oportunističnega obnašanja. Omejena racionalnost na eni stra-
ni in asimetrija informacij na drugi strani omogočata, da tržni
partnerji pridobivajo določene prednosti, ki njihovim partner-
jem povzročajo stroške oziroma škodo, velikokrat tudi kot posle-
dica goljufij in zvijač.
Obstoj podjetja tako temelji na domnevi, da je potreben obseg tran-
sakcij, ki jih je treba nadzorovati znotraj podjetja, bistveno manjši kot na
trgu. Znotraj podjetja je na voljo večje število izbranih informacij, ki ne
povzročajo posebnih stroškov pri pridobivanju in ki omogočajo tudi na-
tančnejše usmerjanje k pravim odločitvam. Pri tem zaposleni v podjetju
ne razpolagajo z zelo različnimi informacijami, poleg tega pa je različno
informiranost znotraj podjetja bistveno teže izkoriščati (Williamson in
Winter 1991; You 1995; Tajnikar 2006b; Stiglitz 2009). To pomeni, da je
v vsakem primeru znotraj podjetja smiselno organizirati vsaj del dejavno-
sti, pri tem pa vodenje teh dejavnosti, medsebojno usklajevanje, sprejema-
nje odločitev in nadzor temeljijo zgolj na poslovodstvenih odnosih.
Teorija transakcijskih stroškov navaja, da je mogoče v določenih pri-
merih učinkoviteje voditi poslovne dejavnosti, če se posamezniki orga-
nizirajo znotraj podjetja, pri tem pa ne pride do posredovanja tržnih od-
nosov. Toda s tem še nismo odgovorili na vprašanje, kako veliko naj bo
podjetje. Ključno je spoznanje, da so pri tem odločilnega pomena poslo-
vodstveni stroški oziroma stroški, ki nastanejo z vodenjem dejavnosti v
okviru samega podjetja. Običajno v teoriji transakcijskih stroškov dom-
nevamo, da z rastjo podjetja poslovodstveni stroški naraščajo. Takšno na-
raščanje običajno pojasnjujejo z dvema skupinama razlogov (You 1995;
Tajnikar 2006b):
- V prvo skupino uvrščamo vse tiste, ki so posledica zamenja-
ve močnih tržnih spodbud, ki običajno temeljijo na pridobitnih
motivih z bistveno šibkejšimi vodstvenimi spodbudami in pri-
silami, značilnimi za poslovodstvene odnose znotraj podjetja.
Na trgu sta prisila konkurence in nagrada dobička tista, ki silita
posameznika, da se obnaša racionalno. Znotraj podjetja pa zelo
redko nastanejo takšne prisile, saj se večina prisil običajno izob-
likuje v hierarhičnih odnosih med nadrejenimi in podrejenimi.
Takšne prisile in spodbude so bistveno šibkejše in zato vodijo k
manj racionalnemu obnašanju parterjev v poslovodstvenih od-
nosih.
- Z asimetrijo informacij je pogosto povezano tudi vprašanje
oportunističnega obnašanja. Omejena racionalnost na eni stra-
ni in asimetrija informacij na drugi strani omogočata, da tržni
partnerji pridobivajo določene prednosti, ki njihovim partner-
jem povzročajo stroške oziroma škodo, velikokrat tudi kot posle-
dica goljufij in zvijač.
Obstoj podjetja tako temelji na domnevi, da je potreben obseg tran-
sakcij, ki jih je treba nadzorovati znotraj podjetja, bistveno manjši kot na
trgu. Znotraj podjetja je na voljo večje število izbranih informacij, ki ne
povzročajo posebnih stroškov pri pridobivanju in ki omogočajo tudi na-
tančnejše usmerjanje k pravim odločitvam. Pri tem zaposleni v podjetju
ne razpolagajo z zelo različnimi informacijami, poleg tega pa je različno
informiranost znotraj podjetja bistveno teže izkoriščati (Williamson in
Winter 1991; You 1995; Tajnikar 2006b; Stiglitz 2009). To pomeni, da je
v vsakem primeru znotraj podjetja smiselno organizirati vsaj del dejavno-
sti, pri tem pa vodenje teh dejavnosti, medsebojno usklajevanje, sprejema-
nje odločitev in nadzor temeljijo zgolj na poslovodstvenih odnosih.
Teorija transakcijskih stroškov navaja, da je mogoče v določenih pri-
merih učinkoviteje voditi poslovne dejavnosti, če se posamezniki orga-
nizirajo znotraj podjetja, pri tem pa ne pride do posredovanja tržnih od-
nosov. Toda s tem še nismo odgovorili na vprašanje, kako veliko naj bo
podjetje. Ključno je spoznanje, da so pri tem odločilnega pomena poslo-
vodstveni stroški oziroma stroški, ki nastanejo z vodenjem dejavnosti v
okviru samega podjetja. Običajno v teoriji transakcijskih stroškov dom-
nevamo, da z rastjo podjetja poslovodstveni stroški naraščajo. Takšno na-
raščanje običajno pojasnjujejo z dvema skupinama razlogov (You 1995;
Tajnikar 2006b):
- V prvo skupino uvrščamo vse tiste, ki so posledica zamenja-
ve močnih tržnih spodbud, ki običajno temeljijo na pridobitnih
motivih z bistveno šibkejšimi vodstvenimi spodbudami in pri-
silami, značilnimi za poslovodstvene odnose znotraj podjetja.
Na trgu sta prisila konkurence in nagrada dobička tista, ki silita
posameznika, da se obnaša racionalno. Znotraj podjetja pa zelo
redko nastanejo takšne prisile, saj se večina prisil običajno izob-
likuje v hierarhičnih odnosih med nadrejenimi in podrejenimi.
Takšne prisile in spodbude so bistveno šibkejše in zato vodijo k
manj racionalnemu obnašanju parterjev v poslovodstvenih od-
nosih.
