Page 132 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 132
Mreža slovenskih splošnih bolnišnic
132
Slika 12: Kratkoročno ravnotežje popolnega konkurenta
Vir: prirejeno po Jain in Khanna (2011, 321).
Tudi v tem primeru skušamo najprej opredeliti količino proizvodnje,
pri kateri bo popoln konkurent kar najbolj povečal svoj dobiček. Že vnap-
rej lahko rečemo, da je to tista količina proizvodnje, pri kateri se bodo
mejni stroški izenačili s ceno blaga na trgu. To domnevo imenujemo mej-
no načelo, ki ga lahko utemeljimo na naslednji način. Mejni stroški po-
menijo dodatne stroške, ki nastanejo s proizvodnjo dodatne enote outpu-
ta, cena pa je zaslužek, ki ga proizvajalec doseže s prodajo dodatne enote.
Vse dokler je cena višja od mejnih stroškov, to pa je do presečišča mejnih
stroškov s premico cene, so zaslužki s prodajo dodatnih enot blaga večji
kot stroški proizvodnje teh enot. To pa pomeni, da povečanje obsega pro-
izvodnje in prodaje v tem primeru povečuje tudi celoten dobiček.
Vsaka dodatno proizvedena in prodana enota blaga poveča celoten
dobiček podjetja, kar ponazarja funkcija mejnega dobička. Ko pa so mej-
ni stroški večji od cene dodatno proizvedene enote blaga, proizvajalca do-
datno proizvedene enote stanejo več, kot je njegov prihodek od proda-
je teh enot na trgu. Zato dodatno proizvedene enote zmanjšujejo celoten
dobiček. To se zgodi v primeru, ko je mejni dobiček negativen, kar pome-
ni, da nastane z dodatno proizvedeno enoto mejna izguba. To pa pomeni,
da se celotni dobiček zmanjšuje. Maksimalen dobiček je torej dosežen pri
tistem obsegu proizvodnje, pri katerem se mejni stroški izenačijo z dano
tržno ceno blaga (Žižmond idr. 2005; Tajnikar 2006a; 2006b; McGui-
gan, Moyer in Harris 2008; Rebernik 2008; Jain in Khanna 2011; Mas-
-Colell, Whinston in Green 2012; Krugman in Wells 2013; Pindyck in
Rubinfeld 2013; Mankiw 2014; Besanko, Braeutigam in Rockett 2015).
132
Slika 12: Kratkoročno ravnotežje popolnega konkurenta
Vir: prirejeno po Jain in Khanna (2011, 321).
Tudi v tem primeru skušamo najprej opredeliti količino proizvodnje,
pri kateri bo popoln konkurent kar najbolj povečal svoj dobiček. Že vnap-
rej lahko rečemo, da je to tista količina proizvodnje, pri kateri se bodo
mejni stroški izenačili s ceno blaga na trgu. To domnevo imenujemo mej-
no načelo, ki ga lahko utemeljimo na naslednji način. Mejni stroški po-
menijo dodatne stroške, ki nastanejo s proizvodnjo dodatne enote outpu-
ta, cena pa je zaslužek, ki ga proizvajalec doseže s prodajo dodatne enote.
Vse dokler je cena višja od mejnih stroškov, to pa je do presečišča mejnih
stroškov s premico cene, so zaslužki s prodajo dodatnih enot blaga večji
kot stroški proizvodnje teh enot. To pa pomeni, da povečanje obsega pro-
izvodnje in prodaje v tem primeru povečuje tudi celoten dobiček.
Vsaka dodatno proizvedena in prodana enota blaga poveča celoten
dobiček podjetja, kar ponazarja funkcija mejnega dobička. Ko pa so mej-
ni stroški večji od cene dodatno proizvedene enote blaga, proizvajalca do-
datno proizvedene enote stanejo več, kot je njegov prihodek od proda-
je teh enot na trgu. Zato dodatno proizvedene enote zmanjšujejo celoten
dobiček. To se zgodi v primeru, ko je mejni dobiček negativen, kar pome-
ni, da nastane z dodatno proizvedeno enoto mejna izguba. To pa pomeni,
da se celotni dobiček zmanjšuje. Maksimalen dobiček je torej dosežen pri
tistem obsegu proizvodnje, pri katerem se mejni stroški izenačijo z dano
tržno ceno blaga (Žižmond idr. 2005; Tajnikar 2006a; 2006b; McGui-
gan, Moyer in Harris 2008; Rebernik 2008; Jain in Khanna 2011; Mas-
-Colell, Whinston in Green 2012; Krugman in Wells 2013; Pindyck in
Rubinfeld 2013; Mankiw 2014; Besanko, Braeutigam in Rockett 2015).
