Page 135 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 135
Optimalna velikost izvajalcev zdravstvene dejavnosti 135
nih stroškov, teči tudi krivulja kratkoročnih mejnih stroškov. V tej točki
so torej kratkoročni in dolgoročni mejni stroški enaki. Samo v primeru,
da kratkoročna krivulja mejnih stroškov teče skozi to točko, je pri dolgo-
ročnem ravnotežju zagotovljeno tudi kratkoročno ravnotežje med ceno
in kratkoročnimi mejnimi stroški. Če pa so v tej točki kratkoročni in dol-
goročni mejni stroški enaki, mejni stroški pa določajo spremembe pov-
prečnih stroškov, se morajo pri dolgoročno optimalni količini proizvo-
dnje popolnega konkurenta spremeniti kratkoročni povprečni stroški
enako, kot se spreminjajo dolgoročni povprečni stroški. V sliki 13 mora-
mo to izrazit z enako nagnjenostjo krivulj kratkoročnih povprečnih stro-
škov in dolgoročnih povprečnih stroškov. To pa je možno samo takrat,
ko se krivulja kratkoročnih povprečnih strokov dotika dolgoročnih pov-
prečnih stroškov. Zato je za dolgoročno optimalno velikost podjetja ozi-
roma dolgoročno optimalno proizvodno zmogljivost značilno, da mej-
ni stroški te zmogljivosti tečejo skozi točko presečišča premice cene in
dolgoročnih mejnih stroškov, kratkoročni povprečni stroški pa se pri tej
količini dotikajo funkcije dolgoročnih povprečnih stroškov (Johnston
1960; Koutsoyiannis 1987; Tajnikar 2006a; 2006b; McGuigan, Moyer in
Harris 2008; Rebernik 2008; Pindyck in Rubinfeld 2013; Mankiw 2014;
Besanko, Braeutigam in Rockett 2015).
Optimalna velikost izvajalcev zdravstvene dejavnosti
Ugotovili smo, da obstajajo vsaj štiri teorije optimalne velikosti podjetij,
v našem primeru izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Skladno s predstavlje-
nimi teoretičnimi iztočnicami štirih različnih teorij optimalne velikosti
podjetja bomo pri definiranju optimalne velikosti izvajalcev sekundarne
zdravstvene dejavnosti uporabili mikroekonomsko teorijo, ki je v bistvu v
ozadju tudi skoraj vseh drugih teorij. Optimalno velikost splošne bolni-
šnice bomo tako poskušali definirati na teoretičnih iztočnicah dolgoroč-
ne analize teorije proizvodnje in dolgoročne analize teorije stroškov. Pri
tem se bomo osredotočili predvsem na dolgoročno ravnotežje izvajalcev
sekundarne zdravstvene dejavnosti.
Z vidika mikroekonomske teorije se optimalne velikosti podjetij bi-
stveno razlikujejo glede na tip konkurence, v kateri podjetja delujejo. Ta
ugotovitev je tudi iztočnica teorije industrijske organizacije, ki govori o
optimalni velikosti podjetja. Teoretično lahko tako opazujemo optimal-
no velikost podjetja v razmerah popolne in nepopolne konkurence. Pri
tem ključne razlike med definiranjem optimalne velikosti v obeh tipih
konkurence izhajajo iz načina oblikovanja cen, s katerimi se sooča po-
nudnik. V razmerah popolne konkurence so cene za ponudnika dane na
nih stroškov, teči tudi krivulja kratkoročnih mejnih stroškov. V tej točki
so torej kratkoročni in dolgoročni mejni stroški enaki. Samo v primeru,
da kratkoročna krivulja mejnih stroškov teče skozi to točko, je pri dolgo-
ročnem ravnotežju zagotovljeno tudi kratkoročno ravnotežje med ceno
in kratkoročnimi mejnimi stroški. Če pa so v tej točki kratkoročni in dol-
goročni mejni stroški enaki, mejni stroški pa določajo spremembe pov-
prečnih stroškov, se morajo pri dolgoročno optimalni količini proizvo-
dnje popolnega konkurenta spremeniti kratkoročni povprečni stroški
enako, kot se spreminjajo dolgoročni povprečni stroški. V sliki 13 mora-
mo to izrazit z enako nagnjenostjo krivulj kratkoročnih povprečnih stro-
škov in dolgoročnih povprečnih stroškov. To pa je možno samo takrat,
ko se krivulja kratkoročnih povprečnih strokov dotika dolgoročnih pov-
prečnih stroškov. Zato je za dolgoročno optimalno velikost podjetja ozi-
roma dolgoročno optimalno proizvodno zmogljivost značilno, da mej-
ni stroški te zmogljivosti tečejo skozi točko presečišča premice cene in
dolgoročnih mejnih stroškov, kratkoročni povprečni stroški pa se pri tej
količini dotikajo funkcije dolgoročnih povprečnih stroškov (Johnston
1960; Koutsoyiannis 1987; Tajnikar 2006a; 2006b; McGuigan, Moyer in
Harris 2008; Rebernik 2008; Pindyck in Rubinfeld 2013; Mankiw 2014;
Besanko, Braeutigam in Rockett 2015).
Optimalna velikost izvajalcev zdravstvene dejavnosti
Ugotovili smo, da obstajajo vsaj štiri teorije optimalne velikosti podjetij,
v našem primeru izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Skladno s predstavlje-
nimi teoretičnimi iztočnicami štirih različnih teorij optimalne velikosti
podjetja bomo pri definiranju optimalne velikosti izvajalcev sekundarne
zdravstvene dejavnosti uporabili mikroekonomsko teorijo, ki je v bistvu v
ozadju tudi skoraj vseh drugih teorij. Optimalno velikost splošne bolni-
šnice bomo tako poskušali definirati na teoretičnih iztočnicah dolgoroč-
ne analize teorije proizvodnje in dolgoročne analize teorije stroškov. Pri
tem se bomo osredotočili predvsem na dolgoročno ravnotežje izvajalcev
sekundarne zdravstvene dejavnosti.
Z vidika mikroekonomske teorije se optimalne velikosti podjetij bi-
stveno razlikujejo glede na tip konkurence, v kateri podjetja delujejo. Ta
ugotovitev je tudi iztočnica teorije industrijske organizacije, ki govori o
optimalni velikosti podjetja. Teoretično lahko tako opazujemo optimal-
no velikost podjetja v razmerah popolne in nepopolne konkurence. Pri
tem ključne razlike med definiranjem optimalne velikosti v obeh tipih
konkurence izhajajo iz načina oblikovanja cen, s katerimi se sooča po-
nudnik. V razmerah popolne konkurence so cene za ponudnika dane na
