Page 127 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 127
Optimalna velikost izvajalcev zdravstvene dejavnosti 127
razmerno s povečanjem uporabljenih proizvodnih dejavnikov (Žižmond
idr. 2005; Tajnikar 2006a; 2006b; Bojnec idr. 2007; Rebernik 2008; Jain
in Khanna 2011; Krugman in Wells 2013; Pindyck in Rubinfeld 2013).
V gospodarstvu srečamo vse tri donose obsega. Konstantni donosi
obsega nastanejo, ko dva delavca z dvema enakima strojema proizvede-
ta dvakrat več kot en delavec z enim strojem. Naraščajoči donosi obse-
ga so običajno posledica povečanja proizvodnje, ki omogoča večjo delitev
dela in specializacijo pa tudi uveljavljanje produktivnejših in bolj specia-
liziranih strojev. Padajoči donosi obsega pa najpogosteje nastanejo zara-
di tega, ker povečan obseg proizvodnje onemogoči učinkovito upravljanje
podjetij in usklajevanje številnih postopkov in oddelkov znotraj podje-
tja. Število komunikacijskih kanalov postane vse večje, število sestankov,
količina administrativnega dela, število telefonskih klicev se povečujejo
s povečanjem obsega dejavnosti. Vse teže je nadzorovati upravljavske od-
ločitve, zato učinkovitost posla pada in zato pride do padajočih donosov
obsega. Razlogi za naraščajoče, konstantne in padajoče donose variabil-
nega proizvodnega dejavnika se razlikujejo od razlogov za naraščajoče,
konstantne in padajoče donose obsega. Tako lahko domnevamo, da so
padajoči donosi na kratek rok skladni tako s konstantnimi, naraščajo-
čimi in padajočimi donosi obsega na dolgi rok (Tajnikar 2006a; 2006b;
McGuigan, Moyer in Harris 2008; Rebernik 2008; Mas-Colell, Whin-
ston in Green 2012; Krugman in Wells 2013; Pindyck in Rubinfeld 2013).
Kratkoročna analiza teorije stroškov
Stroške posameznega podjetja lahko preučujemo na podlagi poznavanja
proizvodnje funkcije in cen proizvodnih dejavnikov. Stroške uvajamo v
analizo s pomočjo stroškovnih funkcij. Poznamo več vrst stroškov. Fi-
ksni stroški so tisti stroški, ki niso odvisni od obsega proizvodnje in na-
stanejo s porabo fiksnih proizvodnih dejavnikov. Takšni stroški so na-
jemnine, obresti, nekateri davki na premoženje, nekatera zavarovanja in
podobno. Druga skupina stroškov so variabilni stroški, ki se spreminja-
jo z obsegom proizvodnje in nastanejo s porabo variabilnih proizvodnih
dejavnikov. Tipični variabilni stroški so materialni stroški, različne vrste
dela, nekateri davki in podobno. Celotni stroški pa so denarno ovredno-
teni potroški proizvodnih dejavnikov, ki jih dobimo tako, da seštejmo
skupne fiksne in skupne variabilne stroške. Poleg teh stroškov poznamo
tudi tri skupine povprečnih stroškov. Povprečni stroški so vsota povpreč-
nih fiksnih stroškov in povprečnih variabilnih stroškov. Povprečni fiksni
stroški so fiksni stroški na enoto proizvodnje, povprečni variabilni stro-
ški pa so variabilni stroški na enoto proizvodnje. Pri tem poznamo še mej-
razmerno s povečanjem uporabljenih proizvodnih dejavnikov (Žižmond
idr. 2005; Tajnikar 2006a; 2006b; Bojnec idr. 2007; Rebernik 2008; Jain
in Khanna 2011; Krugman in Wells 2013; Pindyck in Rubinfeld 2013).
V gospodarstvu srečamo vse tri donose obsega. Konstantni donosi
obsega nastanejo, ko dva delavca z dvema enakima strojema proizvede-
ta dvakrat več kot en delavec z enim strojem. Naraščajoči donosi obse-
ga so običajno posledica povečanja proizvodnje, ki omogoča večjo delitev
dela in specializacijo pa tudi uveljavljanje produktivnejših in bolj specia-
liziranih strojev. Padajoči donosi obsega pa najpogosteje nastanejo zara-
di tega, ker povečan obseg proizvodnje onemogoči učinkovito upravljanje
podjetij in usklajevanje številnih postopkov in oddelkov znotraj podje-
tja. Število komunikacijskih kanalov postane vse večje, število sestankov,
količina administrativnega dela, število telefonskih klicev se povečujejo
s povečanjem obsega dejavnosti. Vse teže je nadzorovati upravljavske od-
ločitve, zato učinkovitost posla pada in zato pride do padajočih donosov
obsega. Razlogi za naraščajoče, konstantne in padajoče donose variabil-
nega proizvodnega dejavnika se razlikujejo od razlogov za naraščajoče,
konstantne in padajoče donose obsega. Tako lahko domnevamo, da so
padajoči donosi na kratek rok skladni tako s konstantnimi, naraščajo-
čimi in padajočimi donosi obsega na dolgi rok (Tajnikar 2006a; 2006b;
McGuigan, Moyer in Harris 2008; Rebernik 2008; Mas-Colell, Whin-
ston in Green 2012; Krugman in Wells 2013; Pindyck in Rubinfeld 2013).
Kratkoročna analiza teorije stroškov
Stroške posameznega podjetja lahko preučujemo na podlagi poznavanja
proizvodnje funkcije in cen proizvodnih dejavnikov. Stroške uvajamo v
analizo s pomočjo stroškovnih funkcij. Poznamo več vrst stroškov. Fi-
ksni stroški so tisti stroški, ki niso odvisni od obsega proizvodnje in na-
stanejo s porabo fiksnih proizvodnih dejavnikov. Takšni stroški so na-
jemnine, obresti, nekateri davki na premoženje, nekatera zavarovanja in
podobno. Druga skupina stroškov so variabilni stroški, ki se spreminja-
jo z obsegom proizvodnje in nastanejo s porabo variabilnih proizvodnih
dejavnikov. Tipični variabilni stroški so materialni stroški, različne vrste
dela, nekateri davki in podobno. Celotni stroški pa so denarno ovredno-
teni potroški proizvodnih dejavnikov, ki jih dobimo tako, da seštejmo
skupne fiksne in skupne variabilne stroške. Poleg teh stroškov poznamo
tudi tri skupine povprečnih stroškov. Povprečni stroški so vsota povpreč-
nih fiksnih stroškov in povprečnih variabilnih stroškov. Povprečni fiksni
stroški so fiksni stroški na enoto proizvodnje, povprečni variabilni stro-
ški pa so variabilni stroški na enoto proizvodnje. Pri tem poznamo še mej-
