Page 172 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem

Mreža slovenskih splošnih bolnišnic

ksimiranja obeh. Oblikovana mreža sekundarne zdravstvene dejavnosti
tako vzpostavlja ravnotežje med čim večjo dostopnostjo do zdravstvenih
storitev na eni strani ter ustrezno stopnjo koncentracije zdravstvenih de-
javnosti, ki z doseganjem optimalne velikosti izvajalcev zagotavljata nji-
hovo učinkovitost na drugi strani.

Teoretične iztočnice optimalne lokacije izvajalcev zdravstvene
dejavnosti

Učinkovito mrežo zdravstvenega varstva lahko dosežemo, če z danimi

inputi za zdravstveno varstvo dosežemo maksimalno korist za prebival-

stvo. Pri tem izhajamo iz predpostavke, da je koristnost istosmerno pove-

zana z maksimiranjem dostopnosti do zdravstvenih storitev. Maksimal-

172 no koristnost lahko torej dosežemo z opredelitvijo optimalnih lokacij
izvajalcev zdravstvenih storitev, ki se morajo v čim večji meri približa-

ti posameznim prebivalcem. Definiranje optimalnih lokacij pa od nas

zahteva poznavanje teoretičnih izhodišč dostopnosti do zdravstvenega

varstva, možne načine merjenja prostorske dostopnosti, poznavanje pri-

mernih potovalnih časov do izvajalcev zdravstvene dejavnosti in pozna-

vanje možnih modelov ocenjevanja optimalnih lokacij.

Opredelitev pojma dostopnost do zdravstvenega varstva

Khan in Bhardwaj (1994) pravita, da ima pojem dostopnost do zdravstve-
nega varstva več definicij, zato se njegov pomen v danem kontekstu po-
gosto predpostavlja. Na različne pomene pojma dostopnosti je opozoril
tudi Guagliardo (2004), ki je predlagal upoštevanje različnih stopenj in
dimenzij dostopnosti. Dve najširši stopnji sta potencial izvršitve zdrav­
stvene oskrbe (angl. potential for care delivery), ki mu sledi realizirana
izvršitev zdravstvene oskrbe (angl. realized delivery of care). Potencial
zdravs­tvene oskrbe obstaja v primeru, ko je povpraševanje prisotno v is-
tem času in prostoru kot sistem nudenja zdravstvene oskrbe. Realizirana
zdravstvena oskrba pa sledi, ko so vse ovire za njeno zagotovitev premaga-
ne. Številne ovire lahko pogosto onemogočajo napredovanje iz potencia-
la v realizirano zdravstveno oskrbo.

Penchansky in Thomas (1981) sta ovire združila v pet različnih di-
menzij: razpoložljivost, dostopnost, dosegljivost, sprejemljivost in prila-
gojenost. Podobno v novejši literaturi navajajo tudi drugi avtorji (Peters
idr. 2008; Levesque, Harris in Russell 2013). Največ pozornosti je običaj-
no namenjene zadnjim trem dimenzijam, ki odražajo ureditev financi-
ranja zdravstvenega varstva. Razpoložljivost in dostopnost sta po naravi