Page 188 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 188
ža slovenskih splošnih bolnišnic
da je potovalna upornost pri mobilnih zdravstvenih storitvah vsota po-
tovalne upornosti med lokacijo prehospitalne enote l ter aktualno loka-
cijo bolnika m in potovalne upornosti med lokacijo bolnika m ter loka-
cijo bolnišnice j .
Enostavni gravitacijski model, ki ga je razvil Hansen (1959), brez iz-
boljšave Josephove in Bantockove (1982) predstavlja prostorsko dostop
nost do poljubne ravni zdravstvene oskrbe, torej tako do primarne kot
tudi do sekundarne ali terciarne ravni zdravstvenega varstva:
∑Ai= Sj . (4.7)
j d β
ij
Hansenov (1959) gravitacijski model lahko uporabimo kot osnovo
za enostavni gravitacijski model do nujne zdravstvene oskrbe. Slednji se
188 razlikuje v imenovalcu, ki mu je treba dodati potovalno upornost med
lokacijo prehospitalne enote in lokacijo bolnika, ki ga je doletelo nujno
zdravstveno stanje. Enostavni gravitacijski model do nujne zdravstvene
oskrbe predstavlja naslednja formula (Pps Medico 2012):
∑Am= Sj . (4.8)
j
d lαm+d β
mj
Am predstavlja prostorsko dostopnost z aktualne lokacije bolnikam,
ki potrebuje nujno zdravstveno oskrbo, dlm označuje potovalno upornost
med lokacijo prehospitalne enote l in lokacijo bolnika m. To je torej raz-
dalja ali čas med točkama l in m. dmj pa označuje potovalno upornost
med aktualno lokacijo bolnika m in lokacijo bolnišnice j . Povedano dru-
gače – to je razdalja ali čas med točko m in točko j . α je koeficient upa-
danja težavnosti potovanja oziroma koeficient potovalne vztrajnosti med
lokacijama l in m, β pa predstavlja količnik potovalne vztrajnosti med lo-
kacijama m in j .
Nujno zdravstveno oskrbo lahko v istem trenutku potrebuje večje
število bolnikov, kar omejuje izvedljivost in uporabnost zgornjega eno-
stavnega modela. Možnost velikega števila lokacij m zahteva prilagodi-
tev modela prostorske dostopnosti oziroma mreže izvajalcev zdravstvene
dejavnosti. Kljub temu, da lahko nujno zdravstveno stanje posameznega
bolnika nastopi kjer koli, je za analizo dejanskih mrež zdravstvene dejav-
nosti, za načrtovanje njihovih izboljšav in za geografsko oziroma statistič-
no primerljivost podatka Am primerno upoštevati Am=Ai . To pomeni,
da se modelira prostorska dostopnost do nujnih zdravstvenih storitev
od lokacije prebivalstva, določene s centroidom poselitve i , in potoval-
da je potovalna upornost pri mobilnih zdravstvenih storitvah vsota po-
tovalne upornosti med lokacijo prehospitalne enote l ter aktualno loka-
cijo bolnika m in potovalne upornosti med lokacijo bolnika m ter loka-
cijo bolnišnice j .
Enostavni gravitacijski model, ki ga je razvil Hansen (1959), brez iz-
boljšave Josephove in Bantockove (1982) predstavlja prostorsko dostop
nost do poljubne ravni zdravstvene oskrbe, torej tako do primarne kot
tudi do sekundarne ali terciarne ravni zdravstvenega varstva:
∑Ai= Sj . (4.7)
j d β
ij
Hansenov (1959) gravitacijski model lahko uporabimo kot osnovo
za enostavni gravitacijski model do nujne zdravstvene oskrbe. Slednji se
188 razlikuje v imenovalcu, ki mu je treba dodati potovalno upornost med
lokacijo prehospitalne enote in lokacijo bolnika, ki ga je doletelo nujno
zdravstveno stanje. Enostavni gravitacijski model do nujne zdravstvene
oskrbe predstavlja naslednja formula (Pps Medico 2012):
∑Am= Sj . (4.8)
j
d lαm+d β
mj
Am predstavlja prostorsko dostopnost z aktualne lokacije bolnikam,
ki potrebuje nujno zdravstveno oskrbo, dlm označuje potovalno upornost
med lokacijo prehospitalne enote l in lokacijo bolnika m. To je torej raz-
dalja ali čas med točkama l in m. dmj pa označuje potovalno upornost
med aktualno lokacijo bolnika m in lokacijo bolnišnice j . Povedano dru-
gače – to je razdalja ali čas med točko m in točko j . α je koeficient upa-
danja težavnosti potovanja oziroma koeficient potovalne vztrajnosti med
lokacijama l in m, β pa predstavlja količnik potovalne vztrajnosti med lo-
kacijama m in j .
Nujno zdravstveno oskrbo lahko v istem trenutku potrebuje večje
število bolnikov, kar omejuje izvedljivost in uporabnost zgornjega eno-
stavnega modela. Možnost velikega števila lokacij m zahteva prilagodi-
tev modela prostorske dostopnosti oziroma mreže izvajalcev zdravstvene
dejavnosti. Kljub temu, da lahko nujno zdravstveno stanje posameznega
bolnika nastopi kjer koli, je za analizo dejanskih mrež zdravstvene dejav-
nosti, za načrtovanje njihovih izboljšav in za geografsko oziroma statistič-
no primerljivost podatka Am primerno upoštevati Am=Ai . To pomeni,
da se modelira prostorska dostopnost do nujnih zdravstvenih storitev
od lokacije prebivalstva, določene s centroidom poselitve i , in potoval-
