Page 26 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 26
Mreža slovenskih splošnih bolnišnic
meru, ko proizvajalec proizvaja dva outputa, q1 in q2 , in input x1 . Če
predpostavimo, da imamo opravka s konstantnimi donosi obsega, lah-
ko prikažemo mejo proizvodnih možnosti in funkcijo enakih prihodkov
v dveh dimenzijah. V primeri, ko želimo meriti alokacijsko učinkovitost,
moramo na produkcijsko funkcijo ZZ” vrisati tangento DD”. To prika-
zuje slika 6.
Alokacijsko učinkovitost lahko merimo, ko razpolagamo s podatki o
cenah outputov. Na sliki 6 razdalja BC ponazarja alokacijsko neučinkovi-
tost, kar predstavlja vrednost, za katero bi lahko proizvajalec povečal pri-
hodek, ne da bi pri tem spremenil obseg razpoložljivih inputov. Proizvaja-
lec bo alokacijsko neučinkovit, če bo uporabljal sicer tehnično učinkovito
kombinacijo inputov, vendar ta hkrati ne bo ustrezna glede na relativne
26 cene inputov. Alokacijsko neučinkovitost proizvajalca lahko v tem prime-
ru odpravimo s prerazporeditvijo inputov in uporabo drugačne kombina-
cije inputov. Medtem ko je proizvajalec, ki ga označuje točka B tehnično
učinkovit, ker leži na meji proizvodnih možnosti, bi lahko proizvajalec
dosegel višji prihodek v točki B’. To je točka, kjer je mejna stopnja pro-
izvodne transformacije enaka razmerju cen p2 in p1. Če želi proizvajalec
povečati prihodke, bo moral proizvajati več proizvoda q1 in manj pro-
izvoda q2 . Mero alokacijske učinkovitosti, usmerjeno k outputom, lah-
ko ponazorimo z naslednjim razmerjem (Coelli, Prasada Rao in Batte-
se 1998; Coelli idr. 2005; Hollingsworth in Peacock 2008; Bogetoft in
Otto 2011):
AE=0 B/ 0 C . (2.6)
Razmerje 0 B/ 0 C je kazalnik stopnje alokacijske učinkovitosti pro-
izvajalca, ki zavzame vrednost med 0 in 1. Vrednost 1 pomeni, da je pro-
izvajalec v celoti alokacijsko učinkovit, če pa kazalnik zavzame vrednost,
večjo od 1, pa pomeni, da je proizvajalec alokacijsko neučinkovit.
Stroškovna učinkovitost
Alokacijska in tehnična učinkovitost predstavljata skupno stroškovno
učinkovitost, imenovano tudi ekonomska učinkovitost (Farrell 1957).
Stroškovno oziroma ekonomsko učinkovitost opredelimo kot produkt
med tehnično in alokacijsko učinkovitostjo. Proizvajalec ni tehnično in
alokacijsko učinkovit, če za proizvodnjo določenega obsega outputa ne
uporablja minimalne količine proizvodnih dejavnikov, hkrati pa pri tem
tudi nima najnižjih možnih stroškov. To pomeni, da je stroškovna učin-
kovitost dosežena le, če proizvajalec uporablja najmanjšo možno količino
meru, ko proizvajalec proizvaja dva outputa, q1 in q2 , in input x1 . Če
predpostavimo, da imamo opravka s konstantnimi donosi obsega, lah-
ko prikažemo mejo proizvodnih možnosti in funkcijo enakih prihodkov
v dveh dimenzijah. V primeri, ko želimo meriti alokacijsko učinkovitost,
moramo na produkcijsko funkcijo ZZ” vrisati tangento DD”. To prika-
zuje slika 6.
Alokacijsko učinkovitost lahko merimo, ko razpolagamo s podatki o
cenah outputov. Na sliki 6 razdalja BC ponazarja alokacijsko neučinkovi-
tost, kar predstavlja vrednost, za katero bi lahko proizvajalec povečal pri-
hodek, ne da bi pri tem spremenil obseg razpoložljivih inputov. Proizvaja-
lec bo alokacijsko neučinkovit, če bo uporabljal sicer tehnično učinkovito
kombinacijo inputov, vendar ta hkrati ne bo ustrezna glede na relativne
26 cene inputov. Alokacijsko neučinkovitost proizvajalca lahko v tem prime-
ru odpravimo s prerazporeditvijo inputov in uporabo drugačne kombina-
cije inputov. Medtem ko je proizvajalec, ki ga označuje točka B tehnično
učinkovit, ker leži na meji proizvodnih možnosti, bi lahko proizvajalec
dosegel višji prihodek v točki B’. To je točka, kjer je mejna stopnja pro-
izvodne transformacije enaka razmerju cen p2 in p1. Če želi proizvajalec
povečati prihodke, bo moral proizvajati več proizvoda q1 in manj pro-
izvoda q2 . Mero alokacijske učinkovitosti, usmerjeno k outputom, lah-
ko ponazorimo z naslednjim razmerjem (Coelli, Prasada Rao in Batte-
se 1998; Coelli idr. 2005; Hollingsworth in Peacock 2008; Bogetoft in
Otto 2011):
AE=0 B/ 0 C . (2.6)
Razmerje 0 B/ 0 C je kazalnik stopnje alokacijske učinkovitosti pro-
izvajalca, ki zavzame vrednost med 0 in 1. Vrednost 1 pomeni, da je pro-
izvajalec v celoti alokacijsko učinkovit, če pa kazalnik zavzame vrednost,
večjo od 1, pa pomeni, da je proizvajalec alokacijsko neučinkovit.
Stroškovna učinkovitost
Alokacijska in tehnična učinkovitost predstavljata skupno stroškovno
učinkovitost, imenovano tudi ekonomska učinkovitost (Farrell 1957).
Stroškovno oziroma ekonomsko učinkovitost opredelimo kot produkt
med tehnično in alokacijsko učinkovitostjo. Proizvajalec ni tehnično in
alokacijsko učinkovit, če za proizvodnjo določenega obsega outputa ne
uporablja minimalne količine proizvodnih dejavnikov, hkrati pa pri tem
tudi nima najnižjih možnih stroškov. To pomeni, da je stroškovna učin-
kovitost dosežena le, če proizvajalec uporablja najmanjšo možno količino
