Page 28 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 28
ža slovenskih splošnih bolnišnic
meru ne bo stroškovno učinkovit. Stroškovno učinkovitega proizvajalca
prikazujemo na sliki 7.
Proizvajalec F dosega oboje, in sicer tako tehnično kot tudi alokacij-
sko učinkovitost, zato je tudi stroškovno oziroma ekonomsko učinkovit.
Mera stroškovne učinkovitosti je odvisna tako od mere tehnične kot tudi
od mere alokacijske učinkovitosti. Za stroškovno učinkovitega proizva-
jalca velja, da je njegova mera učinkovitosti 1. V primeru stroškovne ne-
učinkovitosti pa velja, da je mera učinkovitosti proizvajalca manjša od 1.
Krivulji SS” in AA” se stikata v točki F, v kateri je proizvajalec hkra-
ti tehnično in tudi alokacijsko učinkovit, zato ga lahko opredelimo kot
stroškovno učinkovitega proizvajalca. V točki C je proizvajalec sicer teh-
nično učinkovit, vendar je alokacijsko neučinkovit, zato ga ne moremo
opredeliti kot stroškovno učinkovitega. Stroškovno neučinkovit pa je
28 tudi proizvajalec D, ki ne dosega niti tehnične in niti alokacijske učinko-
vitosti. Za proizvajalca D lahko izračunamo mero stroškovne neučinko-
vitosti. To naredimo tako, da iz točke D potegnemo premico do koordi-
natnega izhodišča. V točki D” je višina stroškov enaka kot v točki F, zato
lahko stroškovno učinkovitost opredelimo kot razdaljo od izhodišča do
točke D” ter razdaljo od izhodišča do točke D (Coelli, Prasada Rao in Ba-
ttese 1998; Coelli idr. 2005; Hollingsworth in Peacock 2008; Bogetoft in
Otto 2011):
= 0 ‘’/ 0 , (2.7)
kar je enako:
= 1 − ‘’ / 0 . (2.8)
Stroškovna učinkovitost je oddaljenost proizvajalca od izokoste.
Stroškovno neučinkovitost proizvajalca D lahko v tem primeru odpra-
vimo tako, da dano raven outputa glede na produkcijsko funkcijo začne-
mo proizvajati z manjšo količino inputov, kar prikazuje točka D’. S tem
odpravimo tehnično neučinkovitost proizvajalca. Nato pa moramo dano
raven outputa začeti proizvajati še z najnižjimi povprečnimi stroški. V
primeru, ko proizvajalec sicer uporablja tehnično učinkovito kombinaci-
jo inputov, vendar ta hkrati ni ustrezna glede na relativne cene inputov,
lahko z uporabo drugačne kombinacije inputov oziroma s prerazporedi-
tvijo inputov doseže enak obseg proizvodnje pri nižjih stroških. S tem
odpravimo še alokacijsko neučinkovitost.
Stroškovna oziroma ekonomska učinkovitost je opredeljena kot pro-
dukt tehnične in alokacijske učinkovitosti, zato lahko enačbo strokovne
meru ne bo stroškovno učinkovit. Stroškovno učinkovitega proizvajalca
prikazujemo na sliki 7.
Proizvajalec F dosega oboje, in sicer tako tehnično kot tudi alokacij-
sko učinkovitost, zato je tudi stroškovno oziroma ekonomsko učinkovit.
Mera stroškovne učinkovitosti je odvisna tako od mere tehnične kot tudi
od mere alokacijske učinkovitosti. Za stroškovno učinkovitega proizva-
jalca velja, da je njegova mera učinkovitosti 1. V primeru stroškovne ne-
učinkovitosti pa velja, da je mera učinkovitosti proizvajalca manjša od 1.
Krivulji SS” in AA” se stikata v točki F, v kateri je proizvajalec hkra-
ti tehnično in tudi alokacijsko učinkovit, zato ga lahko opredelimo kot
stroškovno učinkovitega proizvajalca. V točki C je proizvajalec sicer teh-
nično učinkovit, vendar je alokacijsko neučinkovit, zato ga ne moremo
opredeliti kot stroškovno učinkovitega. Stroškovno neučinkovit pa je
28 tudi proizvajalec D, ki ne dosega niti tehnične in niti alokacijske učinko-
vitosti. Za proizvajalca D lahko izračunamo mero stroškovne neučinko-
vitosti. To naredimo tako, da iz točke D potegnemo premico do koordi-
natnega izhodišča. V točki D” je višina stroškov enaka kot v točki F, zato
lahko stroškovno učinkovitost opredelimo kot razdaljo od izhodišča do
točke D” ter razdaljo od izhodišča do točke D (Coelli, Prasada Rao in Ba-
ttese 1998; Coelli idr. 2005; Hollingsworth in Peacock 2008; Bogetoft in
Otto 2011):
= 0 ‘’/ 0 , (2.7)
kar je enako:
= 1 − ‘’ / 0 . (2.8)
Stroškovna učinkovitost je oddaljenost proizvajalca od izokoste.
Stroškovno neučinkovitost proizvajalca D lahko v tem primeru odpra-
vimo tako, da dano raven outputa glede na produkcijsko funkcijo začne-
mo proizvajati z manjšo količino inputov, kar prikazuje točka D’. S tem
odpravimo tehnično neučinkovitost proizvajalca. Nato pa moramo dano
raven outputa začeti proizvajati še z najnižjimi povprečnimi stroški. V
primeru, ko proizvajalec sicer uporablja tehnično učinkovito kombinaci-
jo inputov, vendar ta hkrati ni ustrezna glede na relativne cene inputov,
lahko z uporabo drugačne kombinacije inputov oziroma s prerazporedi-
tvijo inputov doseže enak obseg proizvodnje pri nižjih stroških. S tem
odpravimo še alokacijsko neučinkovitost.
Stroškovna oziroma ekonomska učinkovitost je opredeljena kot pro-
dukt tehnične in alokacijske učinkovitosti, zato lahko enačbo strokovne
