Page 21 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 21
Učinkovitost izvajalcev zdravstvene dejavnosti 21
Zgoraj omenjena k inputom usmerjana tehnična učinkovitost se
ukvarja z vprašanjem, ki nam pove, za koliko se lahko količine inputov
zmanjšajo, če ne želimo spreminjati količine outputa? Lahko pa posta-
vimo tudi alternativno vprašanje: »Za koliko lahko povečamo količino
outp uta ob predpostavki, da ohranimo nespremenjene količine inputov?«
(Coelli, Prasada Rao in Battese 1998; Coelli idr. 2005) V tem primeru do-
bimo mere tehnične učinkovitosti, usmerjene v outpute, ki so nasprot
ne od mer tehnične učinkovitosti, usmerjene k inputom. Mera tehnične
učinkovitost, usmerjena v outpute, je enaka, če od vrednosti ena odšteje-
mo največje možno sorazmerno zmanjšanje inputov glede na dano raven
outputa in razpoložljivo tehnologijo. Z drugimi besedami – mera tehnič-
ne učinkovitosti je enaka maksimalnemu sorazmernemu povečanju vseh
outputov, ki je možno ob dani ravni inputov in razpoložljivi tehnologiji
(Debreu 1951; Farrell 1957). Razliko med merami tehnične učinkovito-
sti, usmerjene v outpute in inpute lahko ponazorimo s pomočjo prepros-
tega primera, ki vključuje input x1 in output q1. To je prikazano na sli-
ki 2, kjer je produkcijska funkcija s padajočimi donosi obsega označena z
f (x) in neučinkovitost proizvajalca s točko P.
Slika 2: Padajoči donosi obsega
Vir: prirejeno po Coelli idr. (2005, 55).
Debreu-Farrellova mera tehnične učinkovitosti, usmerjena k inpu-
tom, je enake razmerju AB / AP, medtem ko mero tehnične učinkovito-
sti, usmerjeno k outputom, predstavlja razmerje CP / CD. Mere tehnične
učinkovitosti, usmerjene k outputom, so enake meram tehnične učinko-
vitosti, usmerjenim k inputom zgolj v primeru, ko imamo v obeh prime-
Zgoraj omenjena k inputom usmerjana tehnična učinkovitost se
ukvarja z vprašanjem, ki nam pove, za koliko se lahko količine inputov
zmanjšajo, če ne želimo spreminjati količine outputa? Lahko pa posta-
vimo tudi alternativno vprašanje: »Za koliko lahko povečamo količino
outp uta ob predpostavki, da ohranimo nespremenjene količine inputov?«
(Coelli, Prasada Rao in Battese 1998; Coelli idr. 2005) V tem primeru do-
bimo mere tehnične učinkovitosti, usmerjene v outpute, ki so nasprot
ne od mer tehnične učinkovitosti, usmerjene k inputom. Mera tehnične
učinkovitost, usmerjena v outpute, je enaka, če od vrednosti ena odšteje-
mo največje možno sorazmerno zmanjšanje inputov glede na dano raven
outputa in razpoložljivo tehnologijo. Z drugimi besedami – mera tehnič-
ne učinkovitosti je enaka maksimalnemu sorazmernemu povečanju vseh
outputov, ki je možno ob dani ravni inputov in razpoložljivi tehnologiji
(Debreu 1951; Farrell 1957). Razliko med merami tehnične učinkovito-
sti, usmerjene v outpute in inpute lahko ponazorimo s pomočjo prepros-
tega primera, ki vključuje input x1 in output q1. To je prikazano na sli-
ki 2, kjer je produkcijska funkcija s padajočimi donosi obsega označena z
f (x) in neučinkovitost proizvajalca s točko P.
Slika 2: Padajoči donosi obsega
Vir: prirejeno po Coelli idr. (2005, 55).
Debreu-Farrellova mera tehnične učinkovitosti, usmerjena k inpu-
tom, je enake razmerju AB / AP, medtem ko mero tehnične učinkovito-
sti, usmerjeno k outputom, predstavlja razmerje CP / CD. Mere tehnične
učinkovitosti, usmerjene k outputom, so enake meram tehnične učinko-
vitosti, usmerjenim k inputom zgolj v primeru, ko imamo v obeh prime-
