Page 18 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 18
Irena Weber, Katja Hrobat Virloget in Aleš Gacˇnik
je turizem, v tradiciji Maussovega znamenitega Eseja o daru, »totalni
družbeni fenomen« (1996, str. 11). Drugi, vecˇinski pristop v polju turi-
sticˇnih študijev je poslovni, upravljalski in tržni, turizem prevladujo-
cˇe razume kot industrijo, ekonomsko panogo in parcialni fenomen,
v kolikor ga, kot fenomen, sploh obravnava. Kulturo povecˇini enacˇi
s kulturno dedišcˇino, natancˇneje z upravljanjem in s trženjem kul-
turne dedišcˇine. Kjer prvi pristop poudarja kulturo kot proces, z iz-
razito historicˇno dimenzijo, jo drugi izpostavlja kot produkt, pri ka-
terem je historicˇnost obicˇajno abstrahirana. Dominantnost poslov-
nih, upravljalskih in trženjskih raziskav kulturni turizem vzpostavlja
kot nišo znotraj ublagovljene kulture, namenjene potrošnji, kar po-
sledicˇno spodbuja vecˇji obseg raziskav vedenja potrošnikov, meritve
frekvenc obiskov in kategorizacijo motivacij in tipov (kulturnih) po-
18 trošnikov ipd. Komodifikacijo1 kulture tako nekateri avtorji (Smith
idr., 2012) obravnavajo kot proces, v katerem se kulturi, v snovni in
nesnovni obliki, odvzame pomen in se jo predrugacˇi v blago, oziro-
ma kot produkt, ki se predstavlja pod znamko »kulturnega turizma«.
Tudi historicˇna kategorija gostoljubja, denimo, ki v klasicˇni antro-
pološki presoji izpostavlja izmenjavo, obvezo reciprocˇnosti in kom-
pleksne kulturne vzorce, kot jih je mogocˇe uvideti tudi skozi izbrane
primere likovne umetnosti (Selwyn, 2013), je v poslovnem kontekstu
prvenstveno zvedena na razmerje ponudbe in povpraševanja v na-
stanitvenih obratih, kjer je gostoljubje komercialna kategorija. Poleg
izhodišcˇne razlike v pojmovanju kulture, tj. kot procesa ali produkta,
je omembe vredno nasprotje med obema zgoraj omenjenima pristo-
poma razumevanje kulture kot fluidne na eni in kot relativno zame-
jene staticˇne entitete na drugi strani; fluidna kultura se v turisticˇnem
trženju »zlahka« razlocˇi od druge, domnevno zamejene staticˇne en-
titete v spornem procesu drugacˇenja.
V pricˇujocˇem besedilu se v obravnavi kulture, kot koncepta in kul-
turnega turizma, prvenstveno naslanjamo na tradicijo antropologi-
je in etnologije, zato v prvem delu odpiramo dileme, kontroverze in
zagate z definiranjem in razumevanjem kulture ter kulturnega tu-
rizma, nadaljujemo s kriticˇno analizo kompleksnih povezav dedi-
1. Izraz »komodifikacija« je v slovenšcˇini v rabi v dveh oblikah: »ublagovljenje« in
»poblagovljenje«. Izraza sta enakovredna in nimata razlicˇnih konotacij. Gre za posle-
dico razlicˇnih prevajanj Marxovega pojma, ki se veže na analizo produkcijskih nacˇi-
nov.
je turizem, v tradiciji Maussovega znamenitega Eseja o daru, »totalni
družbeni fenomen« (1996, str. 11). Drugi, vecˇinski pristop v polju turi-
sticˇnih študijev je poslovni, upravljalski in tržni, turizem prevladujo-
cˇe razume kot industrijo, ekonomsko panogo in parcialni fenomen,
v kolikor ga, kot fenomen, sploh obravnava. Kulturo povecˇini enacˇi
s kulturno dedišcˇino, natancˇneje z upravljanjem in s trženjem kul-
turne dedišcˇine. Kjer prvi pristop poudarja kulturo kot proces, z iz-
razito historicˇno dimenzijo, jo drugi izpostavlja kot produkt, pri ka-
terem je historicˇnost obicˇajno abstrahirana. Dominantnost poslov-
nih, upravljalskih in trženjskih raziskav kulturni turizem vzpostavlja
kot nišo znotraj ublagovljene kulture, namenjene potrošnji, kar po-
sledicˇno spodbuja vecˇji obseg raziskav vedenja potrošnikov, meritve
frekvenc obiskov in kategorizacijo motivacij in tipov (kulturnih) po-
18 trošnikov ipd. Komodifikacijo1 kulture tako nekateri avtorji (Smith
idr., 2012) obravnavajo kot proces, v katerem se kulturi, v snovni in
nesnovni obliki, odvzame pomen in se jo predrugacˇi v blago, oziro-
ma kot produkt, ki se predstavlja pod znamko »kulturnega turizma«.
Tudi historicˇna kategorija gostoljubja, denimo, ki v klasicˇni antro-
pološki presoji izpostavlja izmenjavo, obvezo reciprocˇnosti in kom-
pleksne kulturne vzorce, kot jih je mogocˇe uvideti tudi skozi izbrane
primere likovne umetnosti (Selwyn, 2013), je v poslovnem kontekstu
prvenstveno zvedena na razmerje ponudbe in povpraševanja v na-
stanitvenih obratih, kjer je gostoljubje komercialna kategorija. Poleg
izhodišcˇne razlike v pojmovanju kulture, tj. kot procesa ali produkta,
je omembe vredno nasprotje med obema zgoraj omenjenima pristo-
poma razumevanje kulture kot fluidne na eni in kot relativno zame-
jene staticˇne entitete na drugi strani; fluidna kultura se v turisticˇnem
trženju »zlahka« razlocˇi od druge, domnevno zamejene staticˇne en-
titete v spornem procesu drugacˇenja.
V pricˇujocˇem besedilu se v obravnavi kulture, kot koncepta in kul-
turnega turizma, prvenstveno naslanjamo na tradicijo antropologi-
je in etnologije, zato v prvem delu odpiramo dileme, kontroverze in
zagate z definiranjem in razumevanjem kulture ter kulturnega tu-
rizma, nadaljujemo s kriticˇno analizo kompleksnih povezav dedi-
1. Izraz »komodifikacija« je v slovenšcˇini v rabi v dveh oblikah: »ublagovljenje« in
»poblagovljenje«. Izraza sta enakovredna in nimata razlicˇnih konotacij. Gre za posle-
dico razlicˇnih prevajanj Marxovega pojma, ki se veže na analizo produkcijskih nacˇi-
nov.
