Page 19 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 19
Kulturni turizem
šcˇine in turizma ter v zadnjem, (p)odpremo pridevniško obliko ali
pomemben participatorni fragment znotraj kulturnega turizma, t i.
kreativni turizem. Na ta nacˇin se, med drugim, poklonimo turizmu
kot »privrženemu cˇastilcu mode«, ki je enkrat v pikah in že naslednji
teden v cˇrtah, vzetih iz zakladnice popularne kulture iz sredine šest-
desetih minulega stoletja (The Kinks, 1965). Kritiko fragmentacije in
hiperprodukcije pridevniških turizmov ob hkratni rabi pridevniške-
ga turizma v kontekstu pricˇujocˇe monografije razumemo kot klasi-
cˇen paradoks.
Problem definicije in rabe koncepta kulture 19
ter kulturnega turizma
Etimološko kultura izhaja iz latinske cultura, ki je izpeljanka iz ko-
renskega izraza colere s pahljacˇo pomenov, kot so: obdelovati, prebi-
vati, naseljevati, negovati, gojiti, ucˇiti, skrbeti za, vzgajati, obhajati.
Pomeni so se scˇasoma razvejali, a ohranili tudi prekrivanje. Tako je,
denimo, iz pomena naselitve, izpeljan izraz colonus, iz tega kolonija
in iz cˇašcˇenja cultus, se pravi kult. Kultura, kot je poudaril že Willi-
ams (1958), je v svojih izvornih pomenih vedno izražala procesual-
nost, naj je šlo za obdelovanje zemlje, sajenje, gojenje in pridelova-
nje, vse torej, kar vežemo z agri, ali izobraževanje, vzgojo in pleme-
nitenje, kar je Cicero povezal z animi, s kultiviranjem duše. Prvotno
je bil pomen kulture prevladujocˇe in neposredno vezan na obdelo-
vanje zemlje, na kultivirano krajino in kulturne rastline. V 15. stoletju
dobi figurativni pomen kultiviranja ljudi s pomocˇjo izobraževanja.
Še danes lahko recˇemo, da je pravilno »(vz)gojen« in »obdelan« cˇlo-
vek »kultiviran«. S tem izrazom obicˇajno naglasimo izbornost izra-
žanja, uglajenost, omikanost, znanje.
Kultura dobi pomen kolektivnih dosežkov in navad v 19. stoletju in
se v tem obdobju nelocˇljivo povezuje s pojmom civilizacije. Za eno
najširše sprejetih definicij še vedno velja Tylorjeva s konca 19. stole-
tja, ki pravi, da je »Kultura oziroma Civilizacija tista kompleksna ce-
lota, ki vkljucˇuje znanje, verovanje, umetnost, moralo, obicˇaje in še
vse ostale sposobnosti in navade, ki jih cˇlovek pridobi kot cˇlan druž-
be« (1871, str. 1). Poenostavljeno in ucˇbenikom primerno jo je nor-
veški antropolog Eriksen (2001, str. 12) skrajšal v »kultura je skupek
tistih sposobnosti, predstav in oblik vedenja, ki so si jih ljudje prido-
bili kot cˇlani družbe«. V sodobnosti unesco (2011) Tylorjevo defini-
cijo kulture sprejema tako rekocˇ v celoti, izpušcˇa le besedo civiliza-
šcˇine in turizma ter v zadnjem, (p)odpremo pridevniško obliko ali
pomemben participatorni fragment znotraj kulturnega turizma, t i.
kreativni turizem. Na ta nacˇin se, med drugim, poklonimo turizmu
kot »privrženemu cˇastilcu mode«, ki je enkrat v pikah in že naslednji
teden v cˇrtah, vzetih iz zakladnice popularne kulture iz sredine šest-
desetih minulega stoletja (The Kinks, 1965). Kritiko fragmentacije in
hiperprodukcije pridevniških turizmov ob hkratni rabi pridevniške-
ga turizma v kontekstu pricˇujocˇe monografije razumemo kot klasi-
cˇen paradoks.
Problem definicije in rabe koncepta kulture 19
ter kulturnega turizma
Etimološko kultura izhaja iz latinske cultura, ki je izpeljanka iz ko-
renskega izraza colere s pahljacˇo pomenov, kot so: obdelovati, prebi-
vati, naseljevati, negovati, gojiti, ucˇiti, skrbeti za, vzgajati, obhajati.
Pomeni so se scˇasoma razvejali, a ohranili tudi prekrivanje. Tako je,
denimo, iz pomena naselitve, izpeljan izraz colonus, iz tega kolonija
in iz cˇašcˇenja cultus, se pravi kult. Kultura, kot je poudaril že Willi-
ams (1958), je v svojih izvornih pomenih vedno izražala procesual-
nost, naj je šlo za obdelovanje zemlje, sajenje, gojenje in pridelova-
nje, vse torej, kar vežemo z agri, ali izobraževanje, vzgojo in pleme-
nitenje, kar je Cicero povezal z animi, s kultiviranjem duše. Prvotno
je bil pomen kulture prevladujocˇe in neposredno vezan na obdelo-
vanje zemlje, na kultivirano krajino in kulturne rastline. V 15. stoletju
dobi figurativni pomen kultiviranja ljudi s pomocˇjo izobraževanja.
Še danes lahko recˇemo, da je pravilno »(vz)gojen« in »obdelan« cˇlo-
vek »kultiviran«. S tem izrazom obicˇajno naglasimo izbornost izra-
žanja, uglajenost, omikanost, znanje.
Kultura dobi pomen kolektivnih dosežkov in navad v 19. stoletju in
se v tem obdobju nelocˇljivo povezuje s pojmom civilizacije. Za eno
najširše sprejetih definicij še vedno velja Tylorjeva s konca 19. stole-
tja, ki pravi, da je »Kultura oziroma Civilizacija tista kompleksna ce-
lota, ki vkljucˇuje znanje, verovanje, umetnost, moralo, obicˇaje in še
vse ostale sposobnosti in navade, ki jih cˇlovek pridobi kot cˇlan druž-
be« (1871, str. 1). Poenostavljeno in ucˇbenikom primerno jo je nor-
veški antropolog Eriksen (2001, str. 12) skrajšal v »kultura je skupek
tistih sposobnosti, predstav in oblik vedenja, ki so si jih ljudje prido-
bili kot cˇlani družbe«. V sodobnosti unesco (2011) Tylorjevo defini-
cijo kulture sprejema tako rekocˇ v celoti, izpušcˇa le besedo civiliza-
