Page 171 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 171
Poslovni turizem ali kongresna dejavnost 171
neuvršcˇenih, ki je zahtevalo organizacijo velikega število mednaro-
dnih srecˇanj (Lucianovic´, 1980). V Ljubljani je pod okriljem podjetja
Magistrat Ljubljana nastal prvi profesionalni kongresni organizator,
ki je v letih od 1965 do 1978 organiziral najvecˇje kongrese na ozemlju
Slovenije. Leta 1971 je bil ustanovljen drugi kongresni oddelek pod
okriljem Avditorija Portorož, leta 1978 še tretji na Bledu, ki je deloval
v okviru turisticˇne agencije Generalturist. Leta 1986 je bila na prav
tako na Bledu ustanovljena kongresna agencija Albatros, ki deluje še
danes (Zidanski, 2005).
V prejšnjem poglavju smo videli, da v Sloveniji najdemo vse po-
membnejše ponudnike kongresnih storitev, med katerimi prevladu-
je ponudba prizorišcˇ. V letu 2015 smo v Sloveniji identificirali do-
brih 200 razlicˇnih prizorišcˇ, med katerimi prevladujejo hoteli s kon-
ferencˇnimi zmogljivostmi, najmanj pa je kongresnih centrov, zgolj
dva. Najvecˇ krajev z evidentiranimi prizorišcˇi je v osrednjeslovenski
regiji (Ljubljana) in na Gorenjskem, tesno jima sledi Portorož (Siko-
šek idr., 2014; Sikošek, 2017).
Raziskava o posebnostih Slovenije kot kongresne destinacije (Si-
košek, 2017), opravljena med udeleženci srecˇanj in ponudniki sto-
ritev, je pokazala, da ti najbolj cenijo naslednje atribute prometno
dostopnost in lokalne povezave, varnost destinacije, odnos domacˇi-
nov do gostov, urejenost lokalne infrastrukture, ugled destinacije pri
strokovni javnosti, kot manj pomembne pa so se izkazale znameni-
tosti in zanimivosti na destinaciji.
V okviru strategije razvoja turizma v Sloveniji do leta 2021 (Mini-
strstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, 2017) so poslovna sre-
cˇanja opredeljena kot nosilni produkt v vseh slovenskih makrodesti-
nacijah, kar pomeni, da so osrednjega pomena za obseg potrošnje in
prepoznavnost destinacije, prav tako pa imajo prepoznan potencial
za nadaljnjo rast.
Kongresni urad Slovenije kot osrednja institucija za trženje in pro-
mocijo Slovenije kot kongresne destinacije oblikuje blagovno znam-
ko Slovenia Meetings. V njej opredeljuje štiri temeljne kongresne pro-
dukte na štirih destinacijah: srecˇanja v mestih, v alpskem in predalp-
skem svetu, v slovenskih termah in na Obali in Krasu. V letu 2018 je
vpeljal marketinški projekt »4 krat 4 Slovenija«, v katerem predsta-
vlja štiri kongresne produkte v štirih destinacijah preko šestnajstih
zgodb (https://www.slovenia-convention.com). Leta 2019 je s pro-
jektom nadaljeval tako, da je zgodbam o slovenskih kongresnih de-
neuvršcˇenih, ki je zahtevalo organizacijo velikega število mednaro-
dnih srecˇanj (Lucianovic´, 1980). V Ljubljani je pod okriljem podjetja
Magistrat Ljubljana nastal prvi profesionalni kongresni organizator,
ki je v letih od 1965 do 1978 organiziral najvecˇje kongrese na ozemlju
Slovenije. Leta 1971 je bil ustanovljen drugi kongresni oddelek pod
okriljem Avditorija Portorož, leta 1978 še tretji na Bledu, ki je deloval
v okviru turisticˇne agencije Generalturist. Leta 1986 je bila na prav
tako na Bledu ustanovljena kongresna agencija Albatros, ki deluje še
danes (Zidanski, 2005).
V prejšnjem poglavju smo videli, da v Sloveniji najdemo vse po-
membnejše ponudnike kongresnih storitev, med katerimi prevladu-
je ponudba prizorišcˇ. V letu 2015 smo v Sloveniji identificirali do-
brih 200 razlicˇnih prizorišcˇ, med katerimi prevladujejo hoteli s kon-
ferencˇnimi zmogljivostmi, najmanj pa je kongresnih centrov, zgolj
dva. Najvecˇ krajev z evidentiranimi prizorišcˇi je v osrednjeslovenski
regiji (Ljubljana) in na Gorenjskem, tesno jima sledi Portorož (Siko-
šek idr., 2014; Sikošek, 2017).
Raziskava o posebnostih Slovenije kot kongresne destinacije (Si-
košek, 2017), opravljena med udeleženci srecˇanj in ponudniki sto-
ritev, je pokazala, da ti najbolj cenijo naslednje atribute prometno
dostopnost in lokalne povezave, varnost destinacije, odnos domacˇi-
nov do gostov, urejenost lokalne infrastrukture, ugled destinacije pri
strokovni javnosti, kot manj pomembne pa so se izkazale znameni-
tosti in zanimivosti na destinaciji.
V okviru strategije razvoja turizma v Sloveniji do leta 2021 (Mini-
strstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, 2017) so poslovna sre-
cˇanja opredeljena kot nosilni produkt v vseh slovenskih makrodesti-
nacijah, kar pomeni, da so osrednjega pomena za obseg potrošnje in
prepoznavnost destinacije, prav tako pa imajo prepoznan potencial
za nadaljnjo rast.
Kongresni urad Slovenije kot osrednja institucija za trženje in pro-
mocijo Slovenije kot kongresne destinacije oblikuje blagovno znam-
ko Slovenia Meetings. V njej opredeljuje štiri temeljne kongresne pro-
dukte na štirih destinacijah: srecˇanja v mestih, v alpskem in predalp-
skem svetu, v slovenskih termah in na Obali in Krasu. V letu 2018 je
vpeljal marketinški projekt »4 krat 4 Slovenija«, v katerem predsta-
vlja štiri kongresne produkte v štirih destinacijah preko šestnajstih
zgodb (https://www.slovenia-convention.com). Leta 2019 je s pro-
jektom nadaljeval tako, da je zgodbam o slovenskih kongresnih de-
