Page 170 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

ijana Sikošek

1963–1967 1.263
1968–1972
1973–1977 1.036
1978–1982
1983–1987 838
1988–1992 792
1993–1997
1998–2002 599
2003–2007 577
2008–2012
2013–2017 618
547
481
432
409

Slika 7.4 Gibanje števila udeležencev na srecˇanje v obdobju od leta 1963 do 2017
(prirejeno po International Congress and Convention Association, 2018,
str. 29)

170

Preglednica 7.3 Gibanje obsega srecˇanj po regijah

Obmocˇje 1963– 1968– 1973– 1978– 1983– 1988– 1993– 1998– 2003– 2008– 2013–
1967 1972 1977 1982 1987 1992 1997 2002 2007 2012 2017

Evropa 72 67 63 61 59 59 56 55 54 54 54

Azija 8 9 10 12 13 14 15 15 17 18 19

S. Amerika 13 15 16 17 17 16 16 16 14 13 12

J. Amerika 4 5 6 6 6 6 7 8 9 10 10

Afrika 12222233333

Oceanija 12223344333

Sred. vzhod 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1

Opombe V odstotkih. Prirejeno po International Congress and Convention Associa-
tion (2018, str. 24).

je bila na drugem mestu Severna Amerika, ko jo je prehitela Azija.
Evropa ostaja vodilna kongresna destinacija v svetovnem merilu, saj
ima najvecˇje število kongresnih mest z najvišjim številom medna-
rodnih srecˇanj. Med prvimi petimi mesti v svetovnem merilu so Pa-
riz, Dunaj, Berlin, London in Barcelona (International Congress and
Convention Association, 2018, str. 27).

Posebnosti Slovenije kot destinacije za poslovni turizem

Zacˇetki kongresne dejavnosti v Sloveniji segajo v 19. stoletje z organi-
zacijo kongresa Sv. alianse v Ljubljani, vendar za zacˇetek modernega
razvoja tega podrocˇja velja cˇas od 50-ih let prejšnjega stoletja dalje.
Tedaj se je Slovenija intenzivno razvijala vzporedno z razvojem na
ozemlju nekdanje Jugoslavije zaradi vkljucˇenosti slednje v gibanje