Page 236 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 236
Simon Kerma in Matej Vranješ
nja in usmerjanja obiskovalcev – preko ozavešcˇanja o pravilih vede-
nja in gibanja v obcˇutljivem naravnem okolju prispeva k omejevanju
(potencialno) negativnih ucˇinkov obiska na ranljivo naravno okolje
(prim. Wearing in Neil, 1999, str. 57–70).
Porast ekoturizma in še posebej obiskovanja parkov je v veli-
ki meri povezan s spremembami v življenjskih stilih ter odnosom
(post)industrijske družbe do narave. To se izraža tudi v poskusih
orisa tipicˇnega profila obiskovalca zo. Cˇ e izvzamemo turiste, ki na-
ravne atrakcije obiskujejo kot pacˇ še eno postajo v svojem osebnem
ali agencijskem pocˇitniškem itinerarju, obiskovalce zo lahko poe-
nostavljeno opredelimo kot ljubitelje narave in/ali ljubitelje »outdo-
or« aktivnosti. Thomas Feil je v svoji prestavitvi na Parks & Bene-
fits Marketing Workshop leta 2009 npr. »povprecˇnim« obiskovalcem
236 zo pripisal sledecˇe demografske znacˇilnosti: predstavniki mlajše ali
srednje generacije, s povprecˇnimi ali nadpovprecˇnimi prihodki, naj-
manj srednješolska izobrazba, živecˇi v vecˇcˇlanskem gospodinjstvu
(Fieber 2012, str. 129). »Skupne« naj bi jim bile zlasti sledecˇe zna-
cˇajske in kulturne lastnosti: mocˇan obcˇutek odgovornosti do sebe in
družine; zanimanje za družbeno pomembne teme; veliko zanimanje
za naravo, trajnostni razvoj in visoka okoljska ozavešcˇenost; ljubitelji
»outdoor« aktivnosti; cenijo cˇisto, nedotaknjeno naravo. Povprecˇni
obiskovalci zo potujejo v majhnih skupinah, želijo si neposrednega
doživljanja narave, kakovost v smislu »razkošja« se jim ne zdi po-
membna, v glavnem so izkušeni turisti oz. popotniki (prim. Wearing
in Neil, 1999, str. 119–129). Seveda bi tudi lastnosti povprecˇnega obi-
skovalca zo lahko raztegnili na os med mehkimi in trdimi ekoturisti:
za razliko od mehkih, denimo, pravi, trdi ekoturist pricˇakuje poglo-
bljene informacije in izobraževanje o ciljni destinaciji. Lahko tudi
recˇemo, da so interesi trdega ekoturista povsem kompatibilni z na-
meni in s cilji zavarovanih obmocˇij, kar pa za mehkega ekoturista in
ljubitelja rekreacije ne moremo trditi.
Izzivi upravljanja z obiskom in razvoja (eko)turizma
v zavarovanih obmocˇjih
Za razliko od ostalih ekoturisticˇnih destinacij in zvrsti je v zo uprav-
ljanje z obiskom, tj. sprejemanje in izvajanje ukrepov za preprecˇe-
vanje negativnih ucˇinkov na okolje, kljucˇen vidik razvoja turizma.
Zaradi hitre rasti števila obiskovalcev ter povecˇevanja interesa za
razvoj in diverzifikacijo produktov v zo je danes upravljanje z obi-
nja in usmerjanja obiskovalcev – preko ozavešcˇanja o pravilih vede-
nja in gibanja v obcˇutljivem naravnem okolju prispeva k omejevanju
(potencialno) negativnih ucˇinkov obiska na ranljivo naravno okolje
(prim. Wearing in Neil, 1999, str. 57–70).
Porast ekoturizma in še posebej obiskovanja parkov je v veli-
ki meri povezan s spremembami v življenjskih stilih ter odnosom
(post)industrijske družbe do narave. To se izraža tudi v poskusih
orisa tipicˇnega profila obiskovalca zo. Cˇ e izvzamemo turiste, ki na-
ravne atrakcije obiskujejo kot pacˇ še eno postajo v svojem osebnem
ali agencijskem pocˇitniškem itinerarju, obiskovalce zo lahko poe-
nostavljeno opredelimo kot ljubitelje narave in/ali ljubitelje »outdo-
or« aktivnosti. Thomas Feil je v svoji prestavitvi na Parks & Bene-
fits Marketing Workshop leta 2009 npr. »povprecˇnim« obiskovalcem
236 zo pripisal sledecˇe demografske znacˇilnosti: predstavniki mlajše ali
srednje generacije, s povprecˇnimi ali nadpovprecˇnimi prihodki, naj-
manj srednješolska izobrazba, živecˇi v vecˇcˇlanskem gospodinjstvu
(Fieber 2012, str. 129). »Skupne« naj bi jim bile zlasti sledecˇe zna-
cˇajske in kulturne lastnosti: mocˇan obcˇutek odgovornosti do sebe in
družine; zanimanje za družbeno pomembne teme; veliko zanimanje
za naravo, trajnostni razvoj in visoka okoljska ozavešcˇenost; ljubitelji
»outdoor« aktivnosti; cenijo cˇisto, nedotaknjeno naravo. Povprecˇni
obiskovalci zo potujejo v majhnih skupinah, želijo si neposrednega
doživljanja narave, kakovost v smislu »razkošja« se jim ne zdi po-
membna, v glavnem so izkušeni turisti oz. popotniki (prim. Wearing
in Neil, 1999, str. 119–129). Seveda bi tudi lastnosti povprecˇnega obi-
skovalca zo lahko raztegnili na os med mehkimi in trdimi ekoturisti:
za razliko od mehkih, denimo, pravi, trdi ekoturist pricˇakuje poglo-
bljene informacije in izobraževanje o ciljni destinaciji. Lahko tudi
recˇemo, da so interesi trdega ekoturista povsem kompatibilni z na-
meni in s cilji zavarovanih obmocˇij, kar pa za mehkega ekoturista in
ljubitelja rekreacije ne moremo trditi.
Izzivi upravljanja z obiskom in razvoja (eko)turizma
v zavarovanih obmocˇjih
Za razliko od ostalih ekoturisticˇnih destinacij in zvrsti je v zo uprav-
ljanje z obiskom, tj. sprejemanje in izvajanje ukrepov za preprecˇe-
vanje negativnih ucˇinkov na okolje, kljucˇen vidik razvoja turizma.
Zaradi hitre rasti števila obiskovalcev ter povecˇevanja interesa za
razvoj in diverzifikacijo produktov v zo je danes upravljanje z obi-
