Page 233 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Ekoturizem in zavarovana obmocˇja 233

Cˇ e se lahko strinjamo, da vecˇina ekoturizma poteka v zo, pa ne
moremo trditi tudi obratno. Še zlasti v gospodarsko »razvitih drža-
vah« je s porastom zanimanja za rekreacijo v naravi znacˇilen trend
nenehna diverzifikacija turisticˇne ponudbe in motivov obiskovanja
zo. Lahko recˇemo, da se v zadnjih dveh, treh desetletjih porast obi-
skovanja v manjši meri dogaja na racˇun »trdega« ekoturizma, doga-
ja se zlasti na racˇun »množicˇnega« obiskovanja atrakcij ter razlicˇnih
oblik rekreacije in sprostitve v naravi. Po drugi strani je delitev na
ekoturista in rekreativca, užitkarja, pocˇitnikarja lahko prevecˇ eno-
stavna. »Sveti« kriteriji opredelitve ekoturizma so namrecˇ trije: (1)
obisk relativno ohranjenih naravnih atrakcij (2) z namenom izobra-
ževanja, spoznavanja in obcˇudovanja naravnih in kulturnih znacˇil-
nosti okolja, in sicer (3) z izvajanjem na trajnosten nacˇin, tj. na nacˇin,
ki ne ogroža, ampak obratno, pripomore (tudi financˇno) k ohranja-
nju narave in k razvoju lokalnih skupnosti (Weaver, 2006, str. 192–194;
Wearing in Neil, 1999, str. 7–9). Ali nekega rekreativca lahko uvrstimo
v segment ekoturizma je bolj vprašanje naše opredelitve kot njego-
ve motivacije: je obcˇudovanje, spoznavanje narave skozi aktivnosti,
ki le-te ne ogrožajo, ekoturizem ali (širše) »outdoor« turizem? Tukaj
si lahko pomagamo z Weaverjevim razlikovanjem na »trše« in »meh-
kejše« idealnotipske znacˇilnosti ekoturizma, kot je prikazano na sliki
10.1. Cˇ e privzamemo takšno diferenciacijo, potem je trdi ekoturizem
v svetu po obsegu v manjšini, dogaja se v majhnih skupinah in raz-
pršeno izven vrocˇih turisticˇnih tocˇk, prevladuje pa mehkejši ekoturi-
zem, ki je vecˇinoma prostorsko skoncentriran na popularna naravna
obmocˇja in znamenitosti, kot sta v Sloveniji na primer obisk tnp ali
Škocjanskih jam (slika 10.2). Pri tem je potrebno upoštevati tudi cˇa-
sovno komponento, torej trajanje in letni cˇas obiska.

Cˇ e izvzamemo najstrožja zavarovana obmocˇja narave, kjer je obi-
skovanje zelo omejeno ali celo prepovedano, bi lahko poenostavlje-
no rekli, da imamo danes v naravnih parkih paleto sledecˇih motivov
obiskovanja in z njimi povezanih segmentov turizma:

• »klasicˇni« in trdi ekoturizem: spoznavanje, opazovanje in izo-
braževanje o naravi je v ospredju (npr. obisk amazonskega pra-
gozda, fotosafari);

• izobraževalni turizem za specificˇne populacije (npr. programi
za skupine šolske populacije);

• množicˇni mehki ekoturizem: obiskovanje naravnih znamenito-