Page 232 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 232
Simon Kerma in Matej Vranješ
neposredne svetovne turisticˇne potrošnje (Balmford idr., 2015, str. 3–
4). Cˇ etudi te ocene vzamemo za nekoliko pretirane, se moramo stri-
njati, da je turizem v zavarovanih obmocˇjih pomemben tako po ob-
segu kot z vidika neposrednih in posrednih prihodkov. Izraz tega je
navsezadnje dejstvo, da v turisticˇno »razvitem svetu« kljucˇno vpraša-
nje ni, kako promovirati in nadgrajevati ponudbo v zo, ampak, kako
upravljati z obiskom. Ne le Barcelona in Benetke, tudi številni narav-
ni parki se soocˇajo s prekomernim turizmom in z vprašanjem ome-
jevanja posledic tega.
Turizem v »neokrnjeni naravi« in v zavarovanih obmocˇjih je po
obsegu med najpomembnejšimi zvrstmi turizma tudi v Sloveniji.
V redkih parkih, kjer zaradi vstopnine beležijo podatke, je od kon-
ca gospodarske krize obisk v izjemnem porastu (npr. Regijski park
232 Škocjanske jame, Krajinski park Secˇoveljske soline), k cˇemur je go-
tovo pripomogla tudi sodobna infrastruktura s privlacˇnimi inter-
pretativnimi sredstvi (npr. Naravni rezervat Škocjanski zatok). Gle-
de na rezultate anket tujih turistov v Sloveniji lahko posredno skle-
pamo enako: med motivi obiska je najpomembnejši »produktni«
motiv ohranjena narava, med geografskimi enotami pa najvecˇji de-
lež turistov (30 %) obišcˇe gore. Tam ležecˇe obcˇine oz. destinacije v
zadnjih letih beležijo najhitrejšo rast turisticˇnih prihodov (glej ht-
tps://pxweb.stat.si), in koncˇno, porocˇila o prekomernem turizmu v
Sloveniji ne prihajajo (le) iz Ljubljane ali z Obale, ampak tudi z ob-
mocˇja Julijskih Alp.
Lahko se strinjamo z Weaverjem, da so razlogi, da vecˇina ekotu-
rizma poteka v zo, logicˇna posledica njihovih posebnosti: obicˇaj-
no so zavarovane izjemne naravne atrakcije; ravno zaradi zavarova-
nja so te atrakcije in ekosistemi ohranjeni; zaradi režimov varovanja
(omejitev) je tendenca razvoj neinvazivnih, okolju prijaznih, trajno-
stnih oblik turizma; razvoj turizma je v teh obmocˇjih pomemben
vir dohodka; v zo je pogosto poudarek na »okoljskem« izobraževa-
nju in ozavešcˇanju; na turisticˇnem trgu so zo prepoznavna blagov-
na znamka. Med »zunanjimi« dejavniki pa na splošno lahko izposta-
vimo, da je koncentracija ekoturizma v zo preprosto posledica tega,
da je izven teh obmocˇij narava izpostavljena degradaciji in je zato
pritisk ekoturisticˇnega povpraševanja iz urbaniziranega sveta na ta
obmocˇja toliko vecˇji. V nekaterih državah z manj diverzificirano tu-
risticˇno ponudbo se turizem celo izrazito koncentrira ravno v zo in
njihovi neposredni okolici (Weaver, 2006, str. 198–201).
neposredne svetovne turisticˇne potrošnje (Balmford idr., 2015, str. 3–
4). Cˇ etudi te ocene vzamemo za nekoliko pretirane, se moramo stri-
njati, da je turizem v zavarovanih obmocˇjih pomemben tako po ob-
segu kot z vidika neposrednih in posrednih prihodkov. Izraz tega je
navsezadnje dejstvo, da v turisticˇno »razvitem svetu« kljucˇno vpraša-
nje ni, kako promovirati in nadgrajevati ponudbo v zo, ampak, kako
upravljati z obiskom. Ne le Barcelona in Benetke, tudi številni narav-
ni parki se soocˇajo s prekomernim turizmom in z vprašanjem ome-
jevanja posledic tega.
Turizem v »neokrnjeni naravi« in v zavarovanih obmocˇjih je po
obsegu med najpomembnejšimi zvrstmi turizma tudi v Sloveniji.
V redkih parkih, kjer zaradi vstopnine beležijo podatke, je od kon-
ca gospodarske krize obisk v izjemnem porastu (npr. Regijski park
232 Škocjanske jame, Krajinski park Secˇoveljske soline), k cˇemur je go-
tovo pripomogla tudi sodobna infrastruktura s privlacˇnimi inter-
pretativnimi sredstvi (npr. Naravni rezervat Škocjanski zatok). Gle-
de na rezultate anket tujih turistov v Sloveniji lahko posredno skle-
pamo enako: med motivi obiska je najpomembnejši »produktni«
motiv ohranjena narava, med geografskimi enotami pa najvecˇji de-
lež turistov (30 %) obišcˇe gore. Tam ležecˇe obcˇine oz. destinacije v
zadnjih letih beležijo najhitrejšo rast turisticˇnih prihodov (glej ht-
tps://pxweb.stat.si), in koncˇno, porocˇila o prekomernem turizmu v
Sloveniji ne prihajajo (le) iz Ljubljane ali z Obale, ampak tudi z ob-
mocˇja Julijskih Alp.
Lahko se strinjamo z Weaverjem, da so razlogi, da vecˇina ekotu-
rizma poteka v zo, logicˇna posledica njihovih posebnosti: obicˇaj-
no so zavarovane izjemne naravne atrakcije; ravno zaradi zavarova-
nja so te atrakcije in ekosistemi ohranjeni; zaradi režimov varovanja
(omejitev) je tendenca razvoj neinvazivnih, okolju prijaznih, trajno-
stnih oblik turizma; razvoj turizma je v teh obmocˇjih pomemben
vir dohodka; v zo je pogosto poudarek na »okoljskem« izobraževa-
nju in ozavešcˇanju; na turisticˇnem trgu so zo prepoznavna blagov-
na znamka. Med »zunanjimi« dejavniki pa na splošno lahko izposta-
vimo, da je koncentracija ekoturizma v zo preprosto posledica tega,
da je izven teh obmocˇij narava izpostavljena degradaciji in je zato
pritisk ekoturisticˇnega povpraševanja iz urbaniziranega sveta na ta
obmocˇja toliko vecˇji. V nekaterih državah z manj diverzificirano tu-
risticˇno ponudbo se turizem celo izrazito koncentrira ravno v zo in
njihovi neposredni okolici (Weaver, 2006, str. 198–201).
