Page 234 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 234
Simon Kerma in Matej Vranješ

234

Slika 10.2 Obisk Škocjanskih jam v manjši skupini izven glavne turisticˇne sezone
se z daljšim vodenjem in s poglobljeno interpretacijo približa trši obliki
ekoturisticˇne izkušnje (foto Simon Kerma)

sti, kjer je spoznavanje manj poglobljeno, a prisotno (npr. obisk
Galapagosa, Blejskega Vintgarja);
• obiskovanje in spoznavanje kulturne dedišcˇine, kulturnih atrak-
cij in posebnosti (npr. ekoloških kmetij, muzejev, solin);
• pocˇitnikovanje in sprostitev v nedotaknjenem naravnem oko-
lju, pogosto z »zdravstveno« noto (bivanje v pocˇitniških domo-
vih, sprehodi, vikendaštvo);
• rekreacija v naravnem okolju oz. aktivni/»outdoor« turizem v
ožjem pomenu (kolesarstvo, pohodništvo, alpinizem, padal-
stvo, turno smucˇanje itd.).
V gospodarsko »razvitejših državah« (Evropa, Severna Amerika,
Avstralija) so med turisticˇnimi segmenti nedvomno v ospredju obi-
skovanje in obcˇudovanje naravnih znamenitosti (in kulturne dedi-
šcˇine) ter rekreacija v naravnem okolju, skratka dejavnosti, ki bi jih
po Godfrey-Smithu (1980, v Wearing in Neil, 1999, str. 12) lahko zdru-
žili pod pojmovanje narave kot bodisi »katedrale« bodisi »telovadni-
ce«. Na drugi strani je segment »narave kot ucˇilnice«, poglobljeni iz-
obraževalni programi, po obsegu manjši – obicˇajno gre za izraziti ni-
šni turizem, namenjen manjšim skupinam in šolskim populacijam.
To potrjujejo npr. tudi rezultati ankete, ki so jo nedavno opravili med
obiskovalci Triglavskega narodnega parka (slika 10.3).
   229   230   231   232   233   234   235   236   237   238   239