Page 231 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 231
Ekoturizem in zavarovana obmocˇja 231
tucije in deležniki (vkljucˇno s turisticˇnimi ponudniki), ter upravljal-
cem parka, katerega pristojnosti in naloge pa so lahko zelo razlicˇne.
Upravljalci zavarovanih obmocˇij (javni ali zasebni) v razmerju do tu-
rizma lahko nastopajo v vecˇ vlogah: (a) sami organizirajo in izvaja-
jo obiskovanje parka ter turisticˇne programe (npr. Javni zavod Park
Škocjanske jame); (b) sodelujejo z drugimi ponudniki pri spodbu-
janju razvoja in izvajanju turisticˇnih programov, produktov, dogod-
kov; (c) so zgolj »posredniki« pri marketinških storitvah (infosredi-
šcˇa) ter urejajo in vzdržujejo osnovno interpretacijsko infrastruktu-
ro (npr. Javni zavod Triglavski narodni park); (cˇ) vsi pa sodelujejo pri
sprejemanju varstvenih režimov ter nadzoru in skrbi za uveljavljanje
teh režimov, kot je npr. omejevanje oz., cˇe uporabimo mod(er)nejši
izraz, usmerjanje obiskovalcev. Glavnino turisticˇnih dejavnosti v ve-
cˇini parkov izvajajo razlicˇni lokalni in nelokalni ponudniki, upravlja-
lec pa zlasti skrbi za to, da se to dogaja skladno z nameni parka, to-
rej okolju prijazno in trajnostno. V tej vlogi naj bi tudi sodelovali pri
sprejemanju strateških dokumentov oz. razvojnih usmeritev, ki jih
pripravljajo turisticˇne destinacijske organizacije.
Trendi in zvrsti turizma v zavarovanih obmocˇjih narave
Namenoma ali ne, zelene lise na zemljevidih sveta predstavljajo bla-
govno znamko, ki ne potrebuje dodatne promocije in marketinških
prijemov. zo so med najpomembnejšimi destinacijami za rekreacijo
in turizem nasploh, kot ugotavlja Weaver (2006, str. 199), pa se ravno
v njih izvaja tudi vecˇina svetovnega ekoturizma. Ker sta ekoturizem
in obiskovanje naravnih vrednot, pa tudi rekreacija v relativno neo-
krnjenem (dobro ohranjenem) naravnem okolju, v izjemnem pora-
stu, je tako tudi z obiskom zavarovanih obmocˇij (Balmford idr., 2009;
Balmford idr., 2015). Mnogim parkom težavo predstavlja že dejstvo,
da nimajo natancˇnih podatkov o številu obiskovalcev, saj gre pogo-
sto za dnevne obiskovalce, ki v park vstopajo neorganizirano. Real-
na ocena obsega tovrstnega turizma je zato zelo težka. Kljub temu
so Balmford in kolegi (2015) skušali izracˇunati obseg obiska v zo na
svetovni ravni in prišli do, po njihovem mnenju dokaj realne, ocene 8
milijard obiskov letno, od tega naj bi bilo 80 % obiska v Evropi in Se-
verni Ameriki. Na tej podlagi so ocenili tudi ekonomski pomen obi-
skovanja zo: svetovno neposredno potrošnjo (brez posredne in in-
ducirane), povezano z obiskovanjem naravnih parkov, so ocenili na
600 milijard dolarjev letno, kar bi pomenilo kar slabo tretjino (30 %)
tucije in deležniki (vkljucˇno s turisticˇnimi ponudniki), ter upravljal-
cem parka, katerega pristojnosti in naloge pa so lahko zelo razlicˇne.
Upravljalci zavarovanih obmocˇij (javni ali zasebni) v razmerju do tu-
rizma lahko nastopajo v vecˇ vlogah: (a) sami organizirajo in izvaja-
jo obiskovanje parka ter turisticˇne programe (npr. Javni zavod Park
Škocjanske jame); (b) sodelujejo z drugimi ponudniki pri spodbu-
janju razvoja in izvajanju turisticˇnih programov, produktov, dogod-
kov; (c) so zgolj »posredniki« pri marketinških storitvah (infosredi-
šcˇa) ter urejajo in vzdržujejo osnovno interpretacijsko infrastruktu-
ro (npr. Javni zavod Triglavski narodni park); (cˇ) vsi pa sodelujejo pri
sprejemanju varstvenih režimov ter nadzoru in skrbi za uveljavljanje
teh režimov, kot je npr. omejevanje oz., cˇe uporabimo mod(er)nejši
izraz, usmerjanje obiskovalcev. Glavnino turisticˇnih dejavnosti v ve-
cˇini parkov izvajajo razlicˇni lokalni in nelokalni ponudniki, upravlja-
lec pa zlasti skrbi za to, da se to dogaja skladno z nameni parka, to-
rej okolju prijazno in trajnostno. V tej vlogi naj bi tudi sodelovali pri
sprejemanju strateških dokumentov oz. razvojnih usmeritev, ki jih
pripravljajo turisticˇne destinacijske organizacije.
Trendi in zvrsti turizma v zavarovanih obmocˇjih narave
Namenoma ali ne, zelene lise na zemljevidih sveta predstavljajo bla-
govno znamko, ki ne potrebuje dodatne promocije in marketinških
prijemov. zo so med najpomembnejšimi destinacijami za rekreacijo
in turizem nasploh, kot ugotavlja Weaver (2006, str. 199), pa se ravno
v njih izvaja tudi vecˇina svetovnega ekoturizma. Ker sta ekoturizem
in obiskovanje naravnih vrednot, pa tudi rekreacija v relativno neo-
krnjenem (dobro ohranjenem) naravnem okolju, v izjemnem pora-
stu, je tako tudi z obiskom zavarovanih obmocˇij (Balmford idr., 2009;
Balmford idr., 2015). Mnogim parkom težavo predstavlja že dejstvo,
da nimajo natancˇnih podatkov o številu obiskovalcev, saj gre pogo-
sto za dnevne obiskovalce, ki v park vstopajo neorganizirano. Real-
na ocena obsega tovrstnega turizma je zato zelo težka. Kljub temu
so Balmford in kolegi (2015) skušali izracˇunati obseg obiska v zo na
svetovni ravni in prišli do, po njihovem mnenju dokaj realne, ocene 8
milijard obiskov letno, od tega naj bi bilo 80 % obiska v Evropi in Se-
verni Ameriki. Na tej podlagi so ocenili tudi ekonomski pomen obi-
skovanja zo: svetovno neposredno potrošnjo (brez posredne in in-
ducirane), povezano z obiskovanjem naravnih parkov, so ocenili na
600 milijard dolarjev letno, kar bi pomenilo kar slabo tretjino (30 %)
