Page 27 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 27
Kulturni turizem
ki naj ostane kot termin za osmišljanje izkušenj turistov (Poljak Iste-
nicˇ, 2013, str. 103–108; Scounti, 2009).
Kreativni turizem 27
Kreativnost je »in«: ni samo »vrocˇa«, je tudi »kul« (Richards, 2011, str.
1225). Kreativnost in kreativni proces sta civilizacijsko gibalo druž-
benega napredka, tako v znanosti, umetnosti, industriji kot tudi v
turizmu. Sta kljucˇna pri ustvarjanju nove vednosti in znanja, novih
doživetij in izkušenj. Kreativnost bi morala predstavljati temeljno iz-
hodišcˇe razvoja vseh zvrsti turizma, ne le kreativnega.
Kreativni turizem ni nicˇ novega, meni Richards (2009), saj se lju-
dje na dopustu že dolgo ukvarjajo z ustvarjalnimi, izobraževalnimi
in ucˇnimi aktivnostmi. Razlika je v tem, da je ta vrsta turizma postala
tako pogosta, da jo je mogocˇe prepoznati pod novo oznako: kreativni
turizem. Kreativnost je postala »buzzword«, beseda ali fraza v razvoj-
nem kontekstu – od kreativnih industrij, kreativnih razredov, kreativ-
ne ekonomije, kreativnih mest, kreativnega poslovanja, kreativnega
upravljanja do kreativnega turizma (Jelincˇic´ in Žuvela, 2012, str. 78).
Kreativni turizem vpliva na razvoj turisticˇnih modelov, programov in
storitev v prihodnosti. Usmerjen je v kreiranje diverzificirane proiz-
vodnje in (u)porabe izkušenj kot gibala gospodarskega, družbenega
in kulturnega razvoja, prioritetno usmerjenega k lokalnimi skupno-
stim in lokalnim kulturam. Na splošno obstajata dva temeljna mo-
dela implementacije kreativnega turizma: uporaba kreativnosti kot
turisticˇne aktivnosti in uporaba kreativnosti kot ozadja za turizem
(Jelincˇic´ in Žuvela, 2012, str. 78).
Literatura o turisticˇnih raziskavah kreativni turizem omenja kot
obliko posebnega zanimanja za turizem, ki v nasprotju s tradicional-
nim množicˇnim kulturnim turizmom omogocˇa širšo udeležbo turi-
stov v lokalnih skupnostih in njihovih snovnih ter nesnovnih kultur-
nih dobrinah. Hitra rast kreativnega turizma se kaže tudi v znatno
povecˇanem številu študij, objav in porocˇil, posvecˇenih tej temi, ki v
zadnjih letih strmo narašcˇa (Richards, 2015b).
Korenine koncepta kreativni turizem segajo v sredino devetdese-
tih let prejšnjega stoletja in so povezane z iskanjem nacˇinov povecˇa-
ne prodaje rokodelskih izdelkov turistom (Richards, 2005). Razisko-
valci in praktiki so pod okriljem transnacionalnega projekta euro-
tex (1997–1999), ki je povezoval obrti in turizem, razmišljali o ohra-
njanju rokodelske in obrtne proizvodnje skozi ucˇinkovitejše trženje
ki naj ostane kot termin za osmišljanje izkušenj turistov (Poljak Iste-
nicˇ, 2013, str. 103–108; Scounti, 2009).
Kreativni turizem 27
Kreativnost je »in«: ni samo »vrocˇa«, je tudi »kul« (Richards, 2011, str.
1225). Kreativnost in kreativni proces sta civilizacijsko gibalo druž-
benega napredka, tako v znanosti, umetnosti, industriji kot tudi v
turizmu. Sta kljucˇna pri ustvarjanju nove vednosti in znanja, novih
doživetij in izkušenj. Kreativnost bi morala predstavljati temeljno iz-
hodišcˇe razvoja vseh zvrsti turizma, ne le kreativnega.
Kreativni turizem ni nicˇ novega, meni Richards (2009), saj se lju-
dje na dopustu že dolgo ukvarjajo z ustvarjalnimi, izobraževalnimi
in ucˇnimi aktivnostmi. Razlika je v tem, da je ta vrsta turizma postala
tako pogosta, da jo je mogocˇe prepoznati pod novo oznako: kreativni
turizem. Kreativnost je postala »buzzword«, beseda ali fraza v razvoj-
nem kontekstu – od kreativnih industrij, kreativnih razredov, kreativ-
ne ekonomije, kreativnih mest, kreativnega poslovanja, kreativnega
upravljanja do kreativnega turizma (Jelincˇic´ in Žuvela, 2012, str. 78).
Kreativni turizem vpliva na razvoj turisticˇnih modelov, programov in
storitev v prihodnosti. Usmerjen je v kreiranje diverzificirane proiz-
vodnje in (u)porabe izkušenj kot gibala gospodarskega, družbenega
in kulturnega razvoja, prioritetno usmerjenega k lokalnimi skupno-
stim in lokalnim kulturam. Na splošno obstajata dva temeljna mo-
dela implementacije kreativnega turizma: uporaba kreativnosti kot
turisticˇne aktivnosti in uporaba kreativnosti kot ozadja za turizem
(Jelincˇic´ in Žuvela, 2012, str. 78).
Literatura o turisticˇnih raziskavah kreativni turizem omenja kot
obliko posebnega zanimanja za turizem, ki v nasprotju s tradicional-
nim množicˇnim kulturnim turizmom omogocˇa širšo udeležbo turi-
stov v lokalnih skupnostih in njihovih snovnih ter nesnovnih kultur-
nih dobrinah. Hitra rast kreativnega turizma se kaže tudi v znatno
povecˇanem številu študij, objav in porocˇil, posvecˇenih tej temi, ki v
zadnjih letih strmo narašcˇa (Richards, 2015b).
Korenine koncepta kreativni turizem segajo v sredino devetdese-
tih let prejšnjega stoletja in so povezane z iskanjem nacˇinov povecˇa-
ne prodaje rokodelskih izdelkov turistom (Richards, 2005). Razisko-
valci in praktiki so pod okriljem transnacionalnega projekta euro-
tex (1997–1999), ki je povezoval obrti in turizem, razmišljali o ohra-
njanju rokodelske in obrtne proizvodnje skozi ucˇinkovitejše trženje
