Page 153 - Model SMeART in smernice za poslovno sodelovanje med univerzo in gospodarstvom
P. 153
Sodelovanje med visokošolskimi izobraževalnimi ustanovami in podjetji
Pomanjkanje ozaveščenosti o načinih sodelovanja visokošolskih izobra-
ževalnih ustanov s podjetji najdemo tudi na področju pametnega inženi-
ringa. Poročilo o potrebah izobraževalnih in poslovnih svetovalcev za m sp
v Evropi, realizirano v okviru projekta smeart, kaže, da približno polovica
anketiranih podjetij ni v stiku z nobenimi visokošolskimi izobraževalnimi
ustanovami, kar velja zlasti za mikro in mala podjetja, in če bi bila v stiku z
visokošolskimi ustanovami, bi lahko uporabila predvsem znanje, ki ga za-
gotavlja univerza, pa tudi inovacije in svetovanje. Eden glavnih razlogov,
zaradi katerih podjetja ne želijo sodelovati z visokošolskimi izobraževal-
nimi ustanovami, je prevladujoč teoretični pristop raziskovalnega sektorja
in pomanjkanje praktične usmerjenosti. Predstavniki podjetij, ki so bili in-
tervjuvani v okviru projekta sm eart, so povedali, da so možna praktična
področja podpore, ki jih lahko nudijo visokošolske izobraževalne ustanove
in raziskovalni sektor, naslednja:
– testiranje materiala in izdelkov ter sodelovanje v študijskih skupi-
nah; analiza proizvodnje; meritve;
– inovacije, kot so razvoj novih tehnologij, izdelkov in storitev; razis-
kave in razvoj, mednarodno financirani projekti;
– znanje: kompetence v načrtovanju proizvodnje, i t-pismenost, vode-
nje, računovodstvo, proces optimizacije, tehnološko znanje, statistič-
ni pristopi, matematika itd.;
– svetovanje: svetovanje o obstoječi ponudbi in praktična podpora, iz-
vajanje analiz v zvezi s konkretnimi rešitvami, da bi postali »pametna
industrija« (to become »smart«); podpora pametni industriji;
– mreža: sodelovanje pri raziskavah in razvoju, razvoj projektov, pod-
prt z zahtevki za nepovratna sredstva, prenos znanja med akadem-
skim svetom in področjem dela;
– bodoči zaposleni: visokošolski zavodi lahko usposobijo nove inženir-
je i t, ki so zainteresirani za delo v njihovem podjetju, da bi postali
»pametna industrija«.
Ti podatki dokazujejo, da je treba spodbujati ozaveščenost o pomemb-
nosti tesnega sodelovanja z univerzami, da bi spodbudili prenos znanja in
inovacije, izboljšali konkurenčnost podjetij ter postali pametna industrija.
Da bi opredelili model sodelovanja, ki izpolnjuje zahteve m s p, bi bilo
zanimivo opisati posebno vlogo visokošolskih ustanov in podjetij v modelu
sodelovanja ter prednosti in slabosti, ki izhajajo iz tega sodelovanja.
Akademski sodelavci so običajno začeli svoje sodelovanje s podjetji na
153
Pomanjkanje ozaveščenosti o načinih sodelovanja visokošolskih izobra-
ževalnih ustanov s podjetji najdemo tudi na področju pametnega inženi-
ringa. Poročilo o potrebah izobraževalnih in poslovnih svetovalcev za m sp
v Evropi, realizirano v okviru projekta smeart, kaže, da približno polovica
anketiranih podjetij ni v stiku z nobenimi visokošolskimi izobraževalnimi
ustanovami, kar velja zlasti za mikro in mala podjetja, in če bi bila v stiku z
visokošolskimi ustanovami, bi lahko uporabila predvsem znanje, ki ga za-
gotavlja univerza, pa tudi inovacije in svetovanje. Eden glavnih razlogov,
zaradi katerih podjetja ne želijo sodelovati z visokošolskimi izobraževal-
nimi ustanovami, je prevladujoč teoretični pristop raziskovalnega sektorja
in pomanjkanje praktične usmerjenosti. Predstavniki podjetij, ki so bili in-
tervjuvani v okviru projekta sm eart, so povedali, da so možna praktična
področja podpore, ki jih lahko nudijo visokošolske izobraževalne ustanove
in raziskovalni sektor, naslednja:
– testiranje materiala in izdelkov ter sodelovanje v študijskih skupi-
nah; analiza proizvodnje; meritve;
– inovacije, kot so razvoj novih tehnologij, izdelkov in storitev; razis-
kave in razvoj, mednarodno financirani projekti;
– znanje: kompetence v načrtovanju proizvodnje, i t-pismenost, vode-
nje, računovodstvo, proces optimizacije, tehnološko znanje, statistič-
ni pristopi, matematika itd.;
– svetovanje: svetovanje o obstoječi ponudbi in praktična podpora, iz-
vajanje analiz v zvezi s konkretnimi rešitvami, da bi postali »pametna
industrija« (to become »smart«); podpora pametni industriji;
– mreža: sodelovanje pri raziskavah in razvoju, razvoj projektov, pod-
prt z zahtevki za nepovratna sredstva, prenos znanja med akadem-
skim svetom in področjem dela;
– bodoči zaposleni: visokošolski zavodi lahko usposobijo nove inženir-
je i t, ki so zainteresirani za delo v njihovem podjetju, da bi postali
»pametna industrija«.
Ti podatki dokazujejo, da je treba spodbujati ozaveščenost o pomemb-
nosti tesnega sodelovanja z univerzami, da bi spodbudili prenos znanja in
inovacije, izboljšali konkurenčnost podjetij ter postali pametna industrija.
Da bi opredelili model sodelovanja, ki izpolnjuje zahteve m s p, bi bilo
zanimivo opisati posebno vlogo visokošolskih ustanov in podjetij v modelu
sodelovanja ter prednosti in slabosti, ki izhajajo iz tega sodelovanja.
Akademski sodelavci so običajno začeli svoje sodelovanje s podjetji na
153
