Page 154 - Model SMeART in smernice za poslovno sodelovanje med univerzo in gospodarstvom
P. 154
nluca Rossi
regionalni ali nacionalni ravni. Njihova največja motivacija za sodelovanje
je – bolj kot promocija in ugled na univerzi – prispevanje k raziskovalnim
rezultatom, njihovo sodelovanje pa je najlažje z zaupanjem in vzajemno ko-
ristnimi odnosi s podjetji. Akademski sodelavci bi lahko v podjetjih delali
nekaj časa in povečevali sodelovanje z vsakim letom izkušenj, pridoblje-
nim v podjetju. Delajo na večjih univerzah, ki so najverjetneje univerze
uporabnih znanosti ali tehnične univerze, čeprav so starejše visokošolske
izobraževalne ustanove usmerjene v raziskave, mlajše pa so osredotočene
na sodelovanje in izobraževanje. Izobraževalne ustanove imajo tudi bolj
lokalizirana partnerstva s podjetji, da bi spodbudila gospodarsko rast in
regionalni razvoj.
Glavne prednosti, ki jih lahko visokošolske izobraževalne ustanove pri-
dobijo v sodelovanju, so:
– usmerjene raziskave: profesorji imajo možnost uresničitve novih raz-
iskav na različnih področjih, testiranja rezultatov, novih metod in
tehnologij;
– dostop do znanja iz industrije: profesorji imajo možnost spoznati no-
ve tržne resničnosti;
– razvoj novih učbenikov in posodabljanje učnih gradiv na podlagi re-
zultatov raziskav;
– soočanje z izzivom »tretjega poslanstva univerz«, komercializacije, ki
vključuje zlasti inovativno poslanstvo s svetovalnimi pogodbami in z
razvojem rešitev za industrijo.
Model sodelovanja med univerzo in podjetjem predstavlja tudi nekate-
re grožnje za akademske partnerje: pomanjkanje specializiranega osebja v
oddelkih za trženje ali uradih za prenos tehnologije, strukturo birokracije
in visoke upravne stroške.
Po drugi strani pa poslovni sodelavci s svojimi akademskimi partnerji
sodelujejo predvsem pri raziskavah, vendar na več načinov, kar kaže na
to, da gre za tip odnosa z akademskim partnerjem in ne le za enkraten
dogodek. Njihova največja motivacija za sodelovanje je podpora njihovim
inovacijskim prizadevanjem, zlasti z dolgoročno perspektivo, ki jo podpira
zunanje financiranje. Poslovni sodelavec kot največje ovire za sodelovanje
med univerzami in podjetji zaznava kulturne razlike, zlasti različne motive
in pomanjkanje poslovnih izkušenj na visokošolskih izobraževalnih usta-
novah ter različne časovne okvire. Ko se podjetja starajo, je verjetneje, da
bodo sodelovala z visokošolskimi ustanovami na višjih ravneh, zlasti v izo-
154
regionalni ali nacionalni ravni. Njihova največja motivacija za sodelovanje
je – bolj kot promocija in ugled na univerzi – prispevanje k raziskovalnim
rezultatom, njihovo sodelovanje pa je najlažje z zaupanjem in vzajemno ko-
ristnimi odnosi s podjetji. Akademski sodelavci bi lahko v podjetjih delali
nekaj časa in povečevali sodelovanje z vsakim letom izkušenj, pridoblje-
nim v podjetju. Delajo na večjih univerzah, ki so najverjetneje univerze
uporabnih znanosti ali tehnične univerze, čeprav so starejše visokošolske
izobraževalne ustanove usmerjene v raziskave, mlajše pa so osredotočene
na sodelovanje in izobraževanje. Izobraževalne ustanove imajo tudi bolj
lokalizirana partnerstva s podjetji, da bi spodbudila gospodarsko rast in
regionalni razvoj.
Glavne prednosti, ki jih lahko visokošolske izobraževalne ustanove pri-
dobijo v sodelovanju, so:
– usmerjene raziskave: profesorji imajo možnost uresničitve novih raz-
iskav na različnih področjih, testiranja rezultatov, novih metod in
tehnologij;
– dostop do znanja iz industrije: profesorji imajo možnost spoznati no-
ve tržne resničnosti;
– razvoj novih učbenikov in posodabljanje učnih gradiv na podlagi re-
zultatov raziskav;
– soočanje z izzivom »tretjega poslanstva univerz«, komercializacije, ki
vključuje zlasti inovativno poslanstvo s svetovalnimi pogodbami in z
razvojem rešitev za industrijo.
Model sodelovanja med univerzo in podjetjem predstavlja tudi nekate-
re grožnje za akademske partnerje: pomanjkanje specializiranega osebja v
oddelkih za trženje ali uradih za prenos tehnologije, strukturo birokracije
in visoke upravne stroške.
Po drugi strani pa poslovni sodelavci s svojimi akademskimi partnerji
sodelujejo predvsem pri raziskavah, vendar na več načinov, kar kaže na
to, da gre za tip odnosa z akademskim partnerjem in ne le za enkraten
dogodek. Njihova največja motivacija za sodelovanje je podpora njihovim
inovacijskim prizadevanjem, zlasti z dolgoročno perspektivo, ki jo podpira
zunanje financiranje. Poslovni sodelavec kot največje ovire za sodelovanje
med univerzami in podjetji zaznava kulturne razlike, zlasti različne motive
in pomanjkanje poslovnih izkušenj na visokošolskih izobraževalnih usta-
novah ter različne časovne okvire. Ko se podjetja starajo, je verjetneje, da
bodo sodelovala z visokošolskimi ustanovami na višjih ravneh, zlasti v izo-
154
