Page 26 - Model SMeART in smernice za poslovno sodelovanje med univerzo in gospodarstvom
P. 26
fred Leisenberg
in individualnosti. Enostavni dostop do informacij na internetu pa poten-
cialnim strankam le z nekaj kliki omogoča primerjavo različnih dobavite-
ljev.
Glavna dejavnika za uspeh m sp v mednarodni konkurenci sta zmožnost
razvoja novih izdelkov in nenehno izboljševanje proizvodnih procesov.
Glede na trenutno stanje se zdi, da se podjetja s trenutnimi tehnologijami
in postopki pogosto niso zmožna uspešno spopadati z novimi izzivi.
Celotni razvojni proces, od prve idejne zasnove izdelka preko izdelave
in testiranja različnih prototipov pa vse do serijske produkcije, je pogos-
to zamudnejši in dražji od prvotno načrtovanega. Poleg tega želja po več-
jem številu posameznih izdelkov mnoga podjetja prisili, da razvijejo še več
različic, kar dodatno obremeni njihova omejena sredstva. Posledično svo-
je podjetniške ideje udejanjijo prepozno – če sploh. Z vidika proizvodnih
procesov podjetjem nihajoče zahteve in naraščajoče število različic izdel-
kov predstavljajo velike težave.
m sp, predvsem tista, ki sodelujejo v večjih oskrbnih verigah, morajo za
trajno ohranitev svojega mesta v verigi v svoj proizvodni program uvajati
kratkoročne spremembe, saj sta ravno zmogljivost dobave in časovni raz-
pored ključna kriterija za izbiro mnogih strank. Vendar pa togi proizvodni
programi in počasne izmenjave informacij pogosto pripeljejo do zamud v
proizvodnji in dodatnih stroškov (Roth, 2016, str. 13). Naraščajoče število
podjetij se sooča z vprašanjem, kako naj se spoprimejo z različnimi izzivi
sodobnih trgov.
Veliko m sp, ki delujejo v državah z visokimi stroški dela, posamezne de-
le proizvodnje premesti v države z nižjimi plačami, da bi tako zmanjšali del
stroškov in ponudili svoje izdelke po nižji ceni, primerljivi s tistimi svojih
konkurentov (Gleich, 2015, str. 22). Vendar pa tovrstna premestitev dolgo-
ročno ne uspe rešiti večine težav. Tehnologije in procesi ostajajo preveč ne-
prilagodljivi in počasni, da bi se lahko merili z mednarodnimi konkurenti.
Številni ekonomisti verjamejo, da je odgovor na izzive sodobnih trgov četr-
ta industrijska revolucija, ki se pogosto imenuje tudi industrija 4.0 (i 4.0).
i 4.0 je izraz za digitalno preobrazbo predelovalne industrije, katere cilj so
prožnejša in učinkovitejša podjetja, ki bodo na ta način lahko ekonomično
proizvedla tudi najmanjše serije izdelkov in proizvodni program omejila na
najkrajši možni čas (Roth, 2016, str. 5). Po mnenju številnih avtorjev ima
i 4.0 možnost pospeševanja procesov v celotnem življenjskem ciklu izdelka
in odpira popolnoma nove poslovne potenciale. m sp so še posebej primer-
na za razvoj in uresničevanje idej v okviru i 4.0, saj so v primerjavi z večjimi
podjetji zanje značilne krajše poti odločanja, večja udeležba zaposlenih in
26
in individualnosti. Enostavni dostop do informacij na internetu pa poten-
cialnim strankam le z nekaj kliki omogoča primerjavo različnih dobavite-
ljev.
Glavna dejavnika za uspeh m sp v mednarodni konkurenci sta zmožnost
razvoja novih izdelkov in nenehno izboljševanje proizvodnih procesov.
Glede na trenutno stanje se zdi, da se podjetja s trenutnimi tehnologijami
in postopki pogosto niso zmožna uspešno spopadati z novimi izzivi.
Celotni razvojni proces, od prve idejne zasnove izdelka preko izdelave
in testiranja različnih prototipov pa vse do serijske produkcije, je pogos-
to zamudnejši in dražji od prvotno načrtovanega. Poleg tega želja po več-
jem številu posameznih izdelkov mnoga podjetja prisili, da razvijejo še več
različic, kar dodatno obremeni njihova omejena sredstva. Posledično svo-
je podjetniške ideje udejanjijo prepozno – če sploh. Z vidika proizvodnih
procesov podjetjem nihajoče zahteve in naraščajoče število različic izdel-
kov predstavljajo velike težave.
m sp, predvsem tista, ki sodelujejo v večjih oskrbnih verigah, morajo za
trajno ohranitev svojega mesta v verigi v svoj proizvodni program uvajati
kratkoročne spremembe, saj sta ravno zmogljivost dobave in časovni raz-
pored ključna kriterija za izbiro mnogih strank. Vendar pa togi proizvodni
programi in počasne izmenjave informacij pogosto pripeljejo do zamud v
proizvodnji in dodatnih stroškov (Roth, 2016, str. 13). Naraščajoče število
podjetij se sooča z vprašanjem, kako naj se spoprimejo z različnimi izzivi
sodobnih trgov.
Veliko m sp, ki delujejo v državah z visokimi stroški dela, posamezne de-
le proizvodnje premesti v države z nižjimi plačami, da bi tako zmanjšali del
stroškov in ponudili svoje izdelke po nižji ceni, primerljivi s tistimi svojih
konkurentov (Gleich, 2015, str. 22). Vendar pa tovrstna premestitev dolgo-
ročno ne uspe rešiti večine težav. Tehnologije in procesi ostajajo preveč ne-
prilagodljivi in počasni, da bi se lahko merili z mednarodnimi konkurenti.
Številni ekonomisti verjamejo, da je odgovor na izzive sodobnih trgov četr-
ta industrijska revolucija, ki se pogosto imenuje tudi industrija 4.0 (i 4.0).
i 4.0 je izraz za digitalno preobrazbo predelovalne industrije, katere cilj so
prožnejša in učinkovitejša podjetja, ki bodo na ta način lahko ekonomično
proizvedla tudi najmanjše serije izdelkov in proizvodni program omejila na
najkrajši možni čas (Roth, 2016, str. 5). Po mnenju številnih avtorjev ima
i 4.0 možnost pospeševanja procesov v celotnem življenjskem ciklu izdelka
in odpira popolnoma nove poslovne potenciale. m sp so še posebej primer-
na za razvoj in uresničevanje idej v okviru i 4.0, saj so v primerjavi z večjimi
podjetji zanje značilne krajše poti odločanja, večja udeležba zaposlenih in
26
