Page 27 - Model SMeART in smernice za poslovno sodelovanje med univerzo in gospodarstvom
P. 27
Uvod
višja sposobnost inovacij (Schneider, 2016, str. 254). Čeprav je uvedba i 4.0
nujna za preživetje proizvodnih podjetij na zapletenih in turbulentnih tr-
gih v prihodnosti, raziskava z več kot 500 nosilci odločanja v predeloval-
ni industriji razkriva, da okoli 71 podjetij še nima razvite i 4.0-strategije
(Bauer in Horváth, 2015, str. 69)
1.3 Cilji Smernic
Namen priročnika je:
– podpiranje evropskih m sp v procesu uvajanja pametnega inženirin-
ga in industrije 4.0;
– seznanjanje univerz in m sp s splošno zasnovo in tehničnimi podrob-
nostmi v zvezi s pametnim inženiringom v povezavi z industrijo 4.0;
– zagotavljanje razlage in opisa kvantitativnih in kvalitativnih standar-
dov na področju pametnega inženiringa;
– vključevanje pedagoških, organizacijskih in operativnih pogojev za
izvajanje uspešnega sodelovanja visokošolskih ustanov s podjetji;
– podpiranje visokošolskih ustanov pri pripravi in izvedbi boljšega so-
delovanja, svetovanja in učnih dejavnosti z m sp za izboljšanje stan-
dardov pametnega inženiringa.
Ciljne skupine tega priročnika so:
– evropska m sp na splošno, še zlasti pa partnerji projekta;
– partnerji projekta s m e a rt v smislu neposrednega prispevka k re-
zultatom projekta.
Smernice so bile spisane v okviru projekta Erasmus+ »s m e a rt – Koa-
licije znanja za usposabljanje evropskih m sp za spoprijemanje z izzivi pa-
metnega inženiringa«. Projekt financira Evropska unija. Dokument temelji
na prispevkih projektnih partnerjev iz Avstrije, Belgije, Nemčije, Italije, z
Nizozemske, iz Španije in Slovenije, ki jih je zbrala Univerza za uporabne
znanosti (fh m) v Bielefeldu v Nemčiji.
Splošni cilj Smernic je podati različne predloge in nasvete za podporo in
spodbujanje industrije 4.0/uvajanje pametnega inženiringa v m sp.
Slika 1.4 prikazuje naslov, okrajšave in številke posameznih poglavij
Smernic in njihov splošni namen. Poglavja sledijo ustaljeni strukturi dobro
poznanega življenjskega cikla izdelka (glej sliko 1.5). Kratice za te segmen-
te so: p r o, p o s, up r, s od, i zo in sve. Posamezna poglavja so povezana
z vsaj eno fazo življenjskega cikla izdelka. Nekatera poglavja so povezana z
27
višja sposobnost inovacij (Schneider, 2016, str. 254). Čeprav je uvedba i 4.0
nujna za preživetje proizvodnih podjetij na zapletenih in turbulentnih tr-
gih v prihodnosti, raziskava z več kot 500 nosilci odločanja v predeloval-
ni industriji razkriva, da okoli 71 podjetij še nima razvite i 4.0-strategije
(Bauer in Horváth, 2015, str. 69)
1.3 Cilji Smernic
Namen priročnika je:
– podpiranje evropskih m sp v procesu uvajanja pametnega inženirin-
ga in industrije 4.0;
– seznanjanje univerz in m sp s splošno zasnovo in tehničnimi podrob-
nostmi v zvezi s pametnim inženiringom v povezavi z industrijo 4.0;
– zagotavljanje razlage in opisa kvantitativnih in kvalitativnih standar-
dov na področju pametnega inženiringa;
– vključevanje pedagoških, organizacijskih in operativnih pogojev za
izvajanje uspešnega sodelovanja visokošolskih ustanov s podjetji;
– podpiranje visokošolskih ustanov pri pripravi in izvedbi boljšega so-
delovanja, svetovanja in učnih dejavnosti z m sp za izboljšanje stan-
dardov pametnega inženiringa.
Ciljne skupine tega priročnika so:
– evropska m sp na splošno, še zlasti pa partnerji projekta;
– partnerji projekta s m e a rt v smislu neposrednega prispevka k re-
zultatom projekta.
Smernice so bile spisane v okviru projekta Erasmus+ »s m e a rt – Koa-
licije znanja za usposabljanje evropskih m sp za spoprijemanje z izzivi pa-
metnega inženiringa«. Projekt financira Evropska unija. Dokument temelji
na prispevkih projektnih partnerjev iz Avstrije, Belgije, Nemčije, Italije, z
Nizozemske, iz Španije in Slovenije, ki jih je zbrala Univerza za uporabne
znanosti (fh m) v Bielefeldu v Nemčiji.
Splošni cilj Smernic je podati različne predloge in nasvete za podporo in
spodbujanje industrije 4.0/uvajanje pametnega inženiringa v m sp.
Slika 1.4 prikazuje naslov, okrajšave in številke posameznih poglavij
Smernic in njihov splošni namen. Poglavja sledijo ustaljeni strukturi dobro
poznanega življenjskega cikla izdelka (glej sliko 1.5). Kratice za te segmen-
te so: p r o, p o s, up r, s od, i zo in sve. Posamezna poglavja so povezana
z vsaj eno fazo življenjskega cikla izdelka. Nekatera poglavja so povezana z
27
