Page 175 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 175
koncepti in veščine učenja klavirja
Albertijevi basi
? b44 F œ œ œ œ œ œ œ B¨ œ œ œ œ œ œ œ C7 œ œ œ œ œ œ œ F œ œ œ ˙ ™™ ü
†
œ œ œ œ
5131 5121 5121
Albertijevi basi so za nekatere učence v začetku za koordinirati težji.
Igranje ob hkratnem govorjenju je lahko v pomoč:
Primer 53: Izvajanje Albertijevih basov s pomočjo besedila
? b œ œ œ œ ™™ ü†''dol
gor vmes gor''
Ta vaja utrjuje slušno zavedanje vzorca in spodbudi koordinacijo.
Lahko jo uporabimo tudi za druge podobne vzorce razloženih akordov.
Dobro je tudi vadenje s posebno pozornostjo na sprostitvi roke – s pad-
cem roke na prvi in sproščenim dvigom na četrti ton v primeru zgornjih
Albertijevih basov. Sledi izvajanje brez prekinitve in z rotacijo. Gib je lahko
sprva pretiran, nato pa se postopoma zmanjšuje.
Če gre za ponavljajoče gibe, je zmeraj potrebna velika pozornost, da
je igranje tekoče in brez napora ali napetosti. Gibi pa sčasoma postane-
jo čim manjši, skoraj neopazni, neprekinjeni in kontinuirani. Ustavljanje
namreč zahteva ponovni začetek in s tem prekomerno uporabo energije.
Kontinuirano gibanje omogoča, da se roka iz tona ali vzorca »odbije« na
naslednjega. Daljše, ponavljajoče se pasaže tako razdelimo na posamezne
dele in jih nato združimo, ko so učenci pripravljeni. Pri združevanju po-
sameznih delov skušajmo misliti na kontinuirane gibe stran od telesa, kar
včasih sicer zahteva dodatno koncentracijo, a je za izvajanje lažje kot obra-
tno – gibanje rok proti telesu.
Z učenjem kadenc in načinov igranja akordov bodo učenci tudi lažje in
bolj tekoče brali notni tekst, saj bodo hitro prepoznavali celotne akorde, ne
le posamezen ton za tonom, tako vertikalno kot horizontalno. Zlahka bodo
harmonizirali skladbe po posluhu ali popularne skladbe s spleta, ki vsebu-
jejo le melodijo. Ustvarjali bodo lahko lastne skladbe in improvizacije s po-
močjo kadenčne spremljave. Prepoznavanje sosledja akordov pa prispeva
tudi k muzikalnejši izvedbi – »pripovedovanju zgodbe« in fraziranju. Fraze
pogosto končajo s kadenco. Vsak akord in kadenca sta drugačna in vpliva-
ta na razpoloženje ali značaj. Avtentične kadence (V-I ) so najmočnejše in
zaključne; če sta tona v basu in sopranu osnovna tonična tona, gre za naj-
173
Albertijevi basi
? b44 F œ œ œ œ œ œ œ B¨ œ œ œ œ œ œ œ C7 œ œ œ œ œ œ œ F œ œ œ ˙ ™™ ü
†
œ œ œ œ
5131 5121 5121
Albertijevi basi so za nekatere učence v začetku za koordinirati težji.
Igranje ob hkratnem govorjenju je lahko v pomoč:
Primer 53: Izvajanje Albertijevih basov s pomočjo besedila
? b œ œ œ œ ™™ ü†''dol
gor vmes gor''
Ta vaja utrjuje slušno zavedanje vzorca in spodbudi koordinacijo.
Lahko jo uporabimo tudi za druge podobne vzorce razloženih akordov.
Dobro je tudi vadenje s posebno pozornostjo na sprostitvi roke – s pad-
cem roke na prvi in sproščenim dvigom na četrti ton v primeru zgornjih
Albertijevih basov. Sledi izvajanje brez prekinitve in z rotacijo. Gib je lahko
sprva pretiran, nato pa se postopoma zmanjšuje.
Če gre za ponavljajoče gibe, je zmeraj potrebna velika pozornost, da
je igranje tekoče in brez napora ali napetosti. Gibi pa sčasoma postane-
jo čim manjši, skoraj neopazni, neprekinjeni in kontinuirani. Ustavljanje
namreč zahteva ponovni začetek in s tem prekomerno uporabo energije.
Kontinuirano gibanje omogoča, da se roka iz tona ali vzorca »odbije« na
naslednjega. Daljše, ponavljajoče se pasaže tako razdelimo na posamezne
dele in jih nato združimo, ko so učenci pripravljeni. Pri združevanju po-
sameznih delov skušajmo misliti na kontinuirane gibe stran od telesa, kar
včasih sicer zahteva dodatno koncentracijo, a je za izvajanje lažje kot obra-
tno – gibanje rok proti telesu.
Z učenjem kadenc in načinov igranja akordov bodo učenci tudi lažje in
bolj tekoče brali notni tekst, saj bodo hitro prepoznavali celotne akorde, ne
le posamezen ton za tonom, tako vertikalno kot horizontalno. Zlahka bodo
harmonizirali skladbe po posluhu ali popularne skladbe s spleta, ki vsebu-
jejo le melodijo. Ustvarjali bodo lahko lastne skladbe in improvizacije s po-
močjo kadenčne spremljave. Prepoznavanje sosledja akordov pa prispeva
tudi k muzikalnejši izvedbi – »pripovedovanju zgodbe« in fraziranju. Fraze
pogosto končajo s kadenco. Vsak akord in kadenca sta drugačna in vpliva-
ta na razpoloženje ali značaj. Avtentične kadence (V-I ) so najmočnejše in
zaključne; če sta tona v basu in sopranu osnovna tonična tona, gre za naj-
173
