Page 416 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 416
opereta med obema svetovnima vojnama
leži jedro tega problema v samem značaju historičnosti oziroma zgodovine,
kot nastopa pri njem.«91
Četudi Pirjevec
po potezah, kakršno je bilo solidariziranje Sodobnosti, ki jo je
urejal, s prepovedanimi Perspektivami, po svoji odločni podpo
ri modernistični in neoavantgardni misli, zlasti pa po svojem t. j.
»heideggerjanskem preobratu« leta 1964, gotovo ni mogel biti av
tor, ki bi ga takratne odločujoče strukture podpirale kot posebej
reprezentativnega,
pa Zabel dopušča možnost, da je bil Dušan Pirjevec zaradi radikal-
nosti, doslednosti in odmevnosti svoje misli med najeminentnejšimi slo-
venskimi misleci 20. stoletja.92
Zato je bil njegov vpliv v slovenski kulturni politiki najverjetneje dalj-
nosežnejši in vseprisoten tudi po koncu »mariborske operetne vojne«. Po-
leg tega je bil Dušan Pirjevec karizmatičen predavatelj (na Filozofski fakul-
teti v Ljubljani je predaval primerjalno književnost in literarno teorijo od
1963–1977). Močno je vplival na takratne mlajše literarne teoretike, kritike,
ustvarjalce in publiciste. Po smrti se je njegov vpliv nadaljeval in je razvi-
den še danes, saj je literarno vedo odprl metodološkemu pluralizmu in to-
kovom evropske filozofije, od fenomenologije do strukturalizma. Filozofi-
jo in literarno vedo je združil na podlagi osebne izkušnje NOB-ja, kar daje
žar njegovemu slogu, ki je več kot znanost – je živa duhovna veda (Kos).93
Pri njegovih filozofskih pogledih na umetnost gre očitno tudi za feno-
men »ideološke harmonizacije«, za katero je značilno
spajanje idej, misli, ki se vzajemno podpirajo. Posamezne ideje iz
te združitve v enovito miselno strukturo črpajo novo energijo, po
skus spodbijanja posamezne misli pa je otežen, ker se temu početju
postavlja po robu odpor celotnega miselnega mozaika. Če se ta not
91 Igor Zabel, »Prvotni dogodek«, v: Dušan Pirjevec, Filozofija in umetnost in drugi spi
si (Ljubljana: Aleph, LDS, 1991), 217.
92 Ibid. 208.
93 Dušan Pirjevec (1921–1977), slovenski literarni zgodovinar, teoretik in urednik.
Prim. Sandra Simoniti, »Pirjevec Dušan – Ahac«, Primorci.si, http://www.primor-
ci.si/osebe/pirjevec-du%C5%A1an-ahac/1191/; Janko Kos, »Dušan Pirjevec (1921–
1977)«, Slavistična revija 26, št. 1 (jan–mar 1987): 106–9; Janko Kos, »Nevarna raz-
merja«, v Dušan Pirjevec, slovenska kultura in literarna veda: zbornik prispevkov s
simpozija ob 90. obletnici rojstva Dušana Pirjevca (Ljubljana, 29.–30. november 2011),
ur. Seta Knop (Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2011), 233–47.
414
leži jedro tega problema v samem značaju historičnosti oziroma zgodovine,
kot nastopa pri njem.«91
Četudi Pirjevec
po potezah, kakršno je bilo solidariziranje Sodobnosti, ki jo je
urejal, s prepovedanimi Perspektivami, po svoji odločni podpo
ri modernistični in neoavantgardni misli, zlasti pa po svojem t. j.
»heideggerjanskem preobratu« leta 1964, gotovo ni mogel biti av
tor, ki bi ga takratne odločujoče strukture podpirale kot posebej
reprezentativnega,
pa Zabel dopušča možnost, da je bil Dušan Pirjevec zaradi radikal-
nosti, doslednosti in odmevnosti svoje misli med najeminentnejšimi slo-
venskimi misleci 20. stoletja.92
Zato je bil njegov vpliv v slovenski kulturni politiki najverjetneje dalj-
nosežnejši in vseprisoten tudi po koncu »mariborske operetne vojne«. Po-
leg tega je bil Dušan Pirjevec karizmatičen predavatelj (na Filozofski fakul-
teti v Ljubljani je predaval primerjalno književnost in literarno teorijo od
1963–1977). Močno je vplival na takratne mlajše literarne teoretike, kritike,
ustvarjalce in publiciste. Po smrti se je njegov vpliv nadaljeval in je razvi-
den še danes, saj je literarno vedo odprl metodološkemu pluralizmu in to-
kovom evropske filozofije, od fenomenologije do strukturalizma. Filozofi-
jo in literarno vedo je združil na podlagi osebne izkušnje NOB-ja, kar daje
žar njegovemu slogu, ki je več kot znanost – je živa duhovna veda (Kos).93
Pri njegovih filozofskih pogledih na umetnost gre očitno tudi za feno-
men »ideološke harmonizacije«, za katero je značilno
spajanje idej, misli, ki se vzajemno podpirajo. Posamezne ideje iz
te združitve v enovito miselno strukturo črpajo novo energijo, po
skus spodbijanja posamezne misli pa je otežen, ker se temu početju
postavlja po robu odpor celotnega miselnega mozaika. Če se ta not
91 Igor Zabel, »Prvotni dogodek«, v: Dušan Pirjevec, Filozofija in umetnost in drugi spi
si (Ljubljana: Aleph, LDS, 1991), 217.
92 Ibid. 208.
93 Dušan Pirjevec (1921–1977), slovenski literarni zgodovinar, teoretik in urednik.
Prim. Sandra Simoniti, »Pirjevec Dušan – Ahac«, Primorci.si, http://www.primor-
ci.si/osebe/pirjevec-du%C5%A1an-ahac/1191/; Janko Kos, »Dušan Pirjevec (1921–
1977)«, Slavistična revija 26, št. 1 (jan–mar 1987): 106–9; Janko Kos, »Nevarna raz-
merja«, v Dušan Pirjevec, slovenska kultura in literarna veda: zbornik prispevkov s
simpozija ob 90. obletnici rojstva Dušana Pirjevca (Ljubljana, 29.–30. november 2011),
ur. Seta Knop (Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2011), 233–47.
414
