Page 122 - Hrobat Virloget, Katja. 2021. V tišini spomina: "eksodus" in Istra. Koper, Trst: Založba Univerze na Primorskem in Založništvo tržaškega tiska
P. 122
ksodus«: o tistih, ki odhajajo, tistih, ki ostajajo, in tistih, ki prihajajo
M: Zato, ker je prišla Jugoslavija noter, ne. Niso hoteli živeti pod Ju-
goslavijo. Ker to je padlo pod Italijo . . .
S: Enkrat je bilo strašno proti Italijanom. [. . .]
K: Kaj pa je bilo to proti Italijanom, ki ste rekla?
S: Ma to so ti, ki so prišli, Slovenci, eno drugo, komunisti bolj, komu-
nisti so bili proti.
M: Komunizem je bil proti, so tudi tolki jih . . .
S: In tu, kjer so bili Italijani, ki so šli stran, smo prišli mi potem sta-
novati tam.
M: Ja, ma eni se niso pustili . . . So delali tako propagando . . . Tako
»dimostrazion« [zastraševanje, dokazovanje]. Vsaka vojna ne prinese
dobro. [. . .]
S: Sem jaz bila tam na ulici, ko je ena bila tukaj iz Nove vasi, domačin-
ka. In tukaj so stanovali Italijani, dva starejša. Ona je rekla sosedi, da
naj očisti zeleno, ki raste po obzidju, da bodo popravili okno. Sem bila
jaz in še ena druga in tista reče: »Prekleta Italijanka, hodi v Italijo!«
»Ej! Sem rekla. Ona je na njenem. Kaj in ti, kje si? Ona bo šla stran in
ti boš šla na njeno stanovati,« sem rekla. »A ma nisem rekla zate . . .«
Jaz nisem Italijanka, je mož Italijan, jaz pa ne, samo take stvari pa
se ne govori! [. . .] Jaz sem bila poročena [z Italijanom], da kaj sem
dala otrokom italijansko ime [op. so ji očitali]. [. . .] Da zakaj jih da-
jem v italijansko šolo. To so naše stvari, sem rekla in jaz hočem, da
se naučim tudi jaz italijansko, čeprav nisem Italijanka. »Ne, ker nisi
Italijanka, ne bi smela dati v italijansko šolo.« Kdo se je pustil, ma se
ni pustil vsak . . .
Tudi če so bili zgoraj omenjani pritiski posrednejše narave, se lahko vživi-
mo v ljudi, ki se v vsakdanjem nastrojenem vzdušju niso več počutili gotove
oz. del novonastale družbe.
Negotove gospodarske razmere, socialistični gospodarski ukrepi
in nove državne meje
Gospodarske razmere so bile med obema vojnama v Istri izredno slabe, za-
to je med italijanskimi deželami veljala za zaostalo. Večina prebivalstva je
živela v težkih gospodarskih razmerah, z novo oblastjo po vojni pa so se
razmere še poslabšale. Zemlja, predvsem najboljša, je bila v rokah majh-
nega števila veleposestnikov, medtem ko je večina živela na robu prežive-
tja. Italijansko malomeščanstvo in zemljiškimi posestniki so bili najbolj na
120
M: Zato, ker je prišla Jugoslavija noter, ne. Niso hoteli živeti pod Ju-
goslavijo. Ker to je padlo pod Italijo . . .
S: Enkrat je bilo strašno proti Italijanom. [. . .]
K: Kaj pa je bilo to proti Italijanom, ki ste rekla?
S: Ma to so ti, ki so prišli, Slovenci, eno drugo, komunisti bolj, komu-
nisti so bili proti.
M: Komunizem je bil proti, so tudi tolki jih . . .
S: In tu, kjer so bili Italijani, ki so šli stran, smo prišli mi potem sta-
novati tam.
M: Ja, ma eni se niso pustili . . . So delali tako propagando . . . Tako
»dimostrazion« [zastraševanje, dokazovanje]. Vsaka vojna ne prinese
dobro. [. . .]
S: Sem jaz bila tam na ulici, ko je ena bila tukaj iz Nove vasi, domačin-
ka. In tukaj so stanovali Italijani, dva starejša. Ona je rekla sosedi, da
naj očisti zeleno, ki raste po obzidju, da bodo popravili okno. Sem bila
jaz in še ena druga in tista reče: »Prekleta Italijanka, hodi v Italijo!«
»Ej! Sem rekla. Ona je na njenem. Kaj in ti, kje si? Ona bo šla stran in
ti boš šla na njeno stanovati,« sem rekla. »A ma nisem rekla zate . . .«
Jaz nisem Italijanka, je mož Italijan, jaz pa ne, samo take stvari pa
se ne govori! [. . .] Jaz sem bila poročena [z Italijanom], da kaj sem
dala otrokom italijansko ime [op. so ji očitali]. [. . .] Da zakaj jih da-
jem v italijansko šolo. To so naše stvari, sem rekla in jaz hočem, da
se naučim tudi jaz italijansko, čeprav nisem Italijanka. »Ne, ker nisi
Italijanka, ne bi smela dati v italijansko šolo.« Kdo se je pustil, ma se
ni pustil vsak . . .
Tudi če so bili zgoraj omenjani pritiski posrednejše narave, se lahko vživi-
mo v ljudi, ki se v vsakdanjem nastrojenem vzdušju niso več počutili gotove
oz. del novonastale družbe.
Negotove gospodarske razmere, socialistični gospodarski ukrepi
in nove državne meje
Gospodarske razmere so bile med obema vojnama v Istri izredno slabe, za-
to je med italijanskimi deželami veljala za zaostalo. Večina prebivalstva je
živela v težkih gospodarskih razmerah, z novo oblastjo po vojni pa so se
razmere še poslabšale. Zemlja, predvsem najboljša, je bila v rokah majh-
nega števila veleposestnikov, medtem ko je večina živela na robu prežive-
tja. Italijansko malomeščanstvo in zemljiškimi posestniki so bili najbolj na
120
